Vrvi

[kr3mn1]

Treba razlikovat vrv, ki je cela dynema in vrv, ki ima sredico dynema in plašč poliester.
Za dvižnice se uporablja slednjo.
Vrv, cela dynema 8mm se strga pri približno 6500kg.
Vrv s sredico dynema in plaščem poliester skupaj 8mm pa približno 3000kg.
Je pa res, da je dynema vrv močnejša od jekla!


kr3mn1
Lahko žrtvujem kakšen meter vrvi, cela dynema 8mm za znanost. Povej dolžino od očesa do očesa, jaz spletem opletki, ti pa daš na raztezni stroj, posnameš in objaviš tu na forumu.
Če se strinjaš, pošlji naslov na privat. Naredim in pošljem v roku 7-10 dni(imam precej gužve v teh dneh).

Vrv cela dynema zgleda tako(slika iz spleta):


Oko pa naredim tako:

lahko

ti javim dimenzije ko pridem do naših fantov! Da počistimo dileme

[kocka]

Kaj za eno sredico pa imajo jeklenice v sredini. Mi je enkrat uspelo strgat jekleno, ko sem vlekel čoln ven in premalo dvignil kobilico na 430ki in samo tista naylonska sredica me je rešila, da nisem dobil po nosu, ker je zadržala jeklenico. Jo pa nimajo vse jelklenice v sredini.

[mato]

Jeklenic je več vrst.
Ta ki se ti je strgala ima mehko sredico. Namen te sredice je izključno da nosi mazivo za vrv in služi kot jedro okoli katerega so oviti snopi iz jeklenih žičk.
Potem jih imamo tudi z jeklenim jedrom. večja nosilnost manjša možnost zgibanja.
Nato se delijo po smereh pletenja istosmerno, križno.
Nato pa obstajajo še spiralne jeklene vrvi, ki pa se uporabljajo predvsem kot nosilne vrvi žičnic mostov itd. torej se ne upogibajo.
Več bo pa Wki povedala.

[Bavarko]

Eno vprašanje: če bi se odločil menjat obstoječe pripone (inox pletenice, alu jambor):
- kolikšna je življenjska doba Dynex Dux vrvi?
- kje jo dobim?
- okvirna cena za m?
- a je treba zamenjat tudi napenjalce (so za vrvi kaki drugačni ko za inox pletenico)?

-Mislim, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi ti iz lastnih izkušenj lahko odgovoril na prvo vprašanje. So samo ugibanja in prebrano iz od strani proizvajalca.
-Poskusi Sailing point. Vprašaj kaj majo, predračun, preglej splet.
-Cene ne vem.
- Stara Elanka 295 je, mislim da, imela napenjalce cele iz inoxa. Tej so radi zaribali po parkratni uporabi in močnem napenjanju. Danes ima Selden napenjalce inox- kromiran bron-inox, srednji del je iz brona in še nisem imel težav z njimi. Glede dyneeme pa je potrebno samo naredit pravo opletko, da paše na napenjalec. Na spletu imaš nekaj slik kako to zglda.

Jaz sem samo zamenjal par krmnih inox pripon za dyneemo. Sem pa imel eno(zgornjo) oko že pripravljeno, spodnjo pa opletel na licu mesta. Dyneema vrv je bila priložena barki kot plačljiva opcija. Barka je bila Archambault 35.
Večino dyneeme sem uporabil na škripčevju na krmni priponi in nekaj na škripčevju od vanka. Je pa bilo vse že pripravljeno na mero iz strani proizvajalca.
Za Elanke pripravljajo vrvi(tudi dyneema), režejo in delajo opletke v Sailing point-u. Poskusi pri njih, vprašaj za Toneta.

[polanc]

Mater jaz sem bolj starga kova.Nebi si upal zamenjat pletenice za Dynemo,da nebi kak gospod ali gospodič pol testiral olfa nož tko mal za šalo,pa da se frajerja nardi ko so mal spili klapa...

[Bavarko]

polanc

Pol pa zamenjaš vse razen V1 in D1 pletenic.

[kocka]

Evo še podkrepljeno z videom o pretrganju. Bolje pozno kot nikoli!

https://www.youtube.com/watch?v=cYEMT5avIUk

[Marchi]

Kako pa je s časovnim faktorjem?
Recimo po 10tih letih, UVja, soli ...
Jelklenica?
Dynema vrv?

Verjetno je dynema super za regate, že zato, ker je lažja in kot je predstavjeno, zdrži večje trenutne obremenitve.
Na dolgi rok je jeklenica verjetno boljša izbira, čeprav ko berem Tepešove potopise, se mu trgajo kar po tekočem traku. V ekstremnih razmerah, seveda.

[heron]

Kako pa je s časovnim faktorjem?
Recimo po 10tih letih, UVja, soli ...
Jelklenica?
Dynema vrv?

Verjetno je dynema super za regate, že zato, ker je lažja in kot je predstavjeno, zdrži večje trenutne obremenitve.
Na dolgi rok je jeklenica verjetno boljša izbira, čeprav ko berem Tepešove potopise, se mu trgajo kar po tekočem traku. V ekstremnih razmerah, seveda.

Marchi,
Tepežu se trgajo jeklenice. Njegova barka je Y.
Tonetu na Mali so se trgale jeklenice. Njegova barka je Y.
Skupni imenovalec: Y. Jaz osebno ne poznam nobene druge Y-ke, ki bi obplula svet razen teh dveh in možno je, da je Justin (vsaj mislim, da je on zrisal te barke) optimiziral snast bolj za Jadran, kot pa za oceanske valove, ko se cela barka zvija in posledično bolj obremeni jeklenice.
Tone je menda potem šel "eno številko gor" (malo debelejše) in je imel mir.
Je pa res, da so tanjše zajle boljše kar se tiče jadralnih lastnosti (manj teže visoko v zraku in manj zračnega upora pri orci) in cenejše so.
Y barke so očitno optimizirane za 99% "normalnih" uporabnikov, ne za tiste redke "norce", ki grejo z njo okrog sveta.
Tepež je itak znan po tem, da rad jadra na polno, Tonetova Mala je pa res majhna za vlike oceane. Oba sta hude face, kar se jadranja tiče. S kakim Amel-om je dosti lažje iti okrog.
Pa da ne smetim več teme:
Jaz osebno se bi pri Dynema priponah bal predvsem mehanskih poškodb (ostri predmeti). UV Degradacija je baje pod kontrolo, če upoštevaš intervale zamenjave, ki niso dosti krajši kot za jeklene zajle (nekatere tuje zavarovalnice zahtevajo tudi zamenjavo jeklenih pripon na vsakih 10 let sicer zavarovanje ne velja).
Osebno zadeve še nisem sprobal in čeprav me mika se bojim. Moje jeklene zajle so zdaj stare 13 let.

[EDO]

Trgajo se tudi na HR62, če so v uporabi na poti okoli sveta. Sem spremljal švedski par pa sta ravno tako imela enake probleme. In HR so barke na katerih je vse za eno številko večje od potrebnega. Pa ne pišem tega, ker imam in opravičujem Y . Napisala sta celo, da je Seldenov jambor bil najslabša komponenta na barki. Moreš mislit, da kaj takega napiše šved o švedskem jamborju na švedskem plovilu.
Pripone so izjemno obremenjene statično in če dodaš še dinamično obremenitev med jadranjem ter očitno neke mikro poškodbe, ki nastanejo med prešanjem terminalov (ker tam začnejo posamezne žice zajle pokat) s časom pride do poškodb. Pri enih prej pri drugih kasneje.
Jaz ne bi zamenjal jeklenice ne z dynemo ne s polnim profilom, ker tudi če poči najverjetnejem ne bo na enkrat ampak se bo počasi trgala žica po žica in nekaj časa do prvega pristana bo že zdržala. Dynema in poln profil pa bosta najbrž šla v trenutku in z njimi tudi jambor. Moje mnenje...

[motorni]

Ko smo že ravno pri priponah. Prejšnji lastnik jih je zamenjal leta 2016. Letos januarja pa sem odkril, ko je zunaj lilo kot iz škafa, da pri desni priponi rahlo pušča v kabino. Ko je nehalo deževati, sem napel eno dvižnico na rob barke, odvil napenjalec, odstranil malo obloge na stropu, vzel 17 ključ in hotel odviti obe matici, ki držita tisto U objemko, kamor je pritrjena pripona. In glej ga zlomka, ena matica mi je skupaj s kosom vijaka ostala v roki.

Prelom je bil videti precej star. Ker sem od "ta zaresnega" orodja imel s seboj samo varilni aparat, sem tisti del vijaka povaril in pobrusil, nato namazal s silikonom in privil nazaj ter pritrdil pripono. (trgovine so bile zaprte). To je počakalo do nasledjnega obiska, ko sem prinesel nov U vijak.
Sedaj pa imam vprašanje za "stare mačke", pardon, volke, s kakšno silo morajo biti napete pripone?

[heron]

Ko smo že ravno pri priponah. Prejšnji lastnik jih je zamenjal leta 2016. Letos januarja pa sem odkril, ko je zunaj lilo kot iz škafa, da pri desni priponi rahlo pušča v kabino. Ko je nehalo deževati, sem napel eno dvižnico na rob barke, odvil napenjalec, odstranil malo obloge na stropu, vzel 17 ključ in hotel odviti obe matici, ki držita tisto U objemko, kamor je pritrjena pripona. In glej ga zlomka, ena matica mi je skupaj s kosom vijaka ostala v roki.

Prelom je bil videti precej star. Ker sem od "ta zaresnega" orodja imel s seboj samo varilni aparat, sem tisti del vijaka povaril in pobrusil, nato namazal s silikonom in privil nazaj ter pritrdil pripono. (trgovine so bile zaprte). To je počakalo do nasledjnega obiska, ko sem prinesel nov U vijak.
Sedaj pa imam vprašanje za "stare mačke", pardon, volke, s kakšno silo morajo biti napete pripone?

Tale nasvet je zate prepozen, a mogoče komu drugemu pride prav. Če bi se spomnil preden si odvil šponar, bi lahko z izolirnim trakom označil na priponi do kje je navoj navit v ohišje jo našponal nazaj točno toliko. Jaz delam tako vsako leto, ko dajemo barko na suho (dviglo ne pride zraven, če ne spustim zadnjih pripon).

Sicer pa je sila s katero so napete pripone malo odvisne od tipa in materiala barke, a za relativno sodobne poliesterske barke (take običajne Bavarije, Y, Elanke, Beneteau itd zadnjih 20 let in malo čez) je tako na oko:
zajle se našpona na 10 do 20% pretržne sile zajle.
Kako to zmeriš če nimaš inštrumenta (ki ga nimaš) ?
1) našponaš samo z roko kolikor gre normalno brez orodja.
2) Vzameš 2m dolgo palico in jo na zgornjem koncu z lepilnim trakom prilepiš na zajlo in to tako, da je spodnji konec palice tudi še na zajli. Spodnji konec se mora imeti možnost premikati.
3) označiš na zajli ko kje sega palica-
4) šponaš napenjalec s pomočjo orodja in opazuješ koliko se zajla razteguje (zato si označil konec palice
5) ko je zajla raztegnjena za 2mm je OK.
Metoda je univerzalna, ker je raztezek za 20% napetost enak pri tenkih in pri debelih zajlah.
Tole je iz spomina (knjigo imam na barki).
Tako, zdaj grem pa mapo poguglat, če kje najdem potrditev za te trditve. Torej ali ali je res 1mm ali sta mogoče 2mm

[heron]

Evo, našel:
5% tension = .04" (1mm) stretch .... (per 79")
10% tension = .08 (2mm) stretch .... (per 79")
15% tension = .12" (3mm) stretch = approx. 1/8" ..... (per 79")
Cant be any simpler and you dont need a rigging gage only a steel tape measure.

15% is the 'benchmark' tension for most rigging on sloops.

Da še razložim: 15% napetost je običajna napetost. Torej z mojimi 10 do 20% nisem falil.
15% napetost da raztezek 3mm pri dveh metrih palice. Jaz sem svetoval 2mm, kar pomeni 10% napetost - je tudi še OK.

Ponavadi imajo hude regarne barke bolj napete pripone (nič hudega, če poči, samo da gre hitro), kruzerji pa malo manj (važno, da jambor ne pade, manj utrujenosti materiala).

[mirante]

Heron,
Za jambor na moji barki je jambor dobavil Selden in oni so naredili vse načrte zanj in ga izdelali. Moja zahteva je bila, da je to oceanski jambor.
Na Jadranu s priponami nikoli nisem imel težav, prav tako ne na Atlantiku. Pacifik in Indijski ocean sta bolj problematična zaradi navzkrižnih valov. Pripone na moji barki pretežno trgajo valovi, v katere se barka včasih zaletava.
Kosi je na svoji barki na koncu namestil močnejše pripone in potem ni imel težav. Tako nameravam storiti tudi sam, ko se jeseni vrnem v Izolo.

Z barko samo, pa čeprav čudno pišete o ipsilonkah, sem čisto zadovoljen. Zdrži precej več kot bolj ugledne in dražje barke.

[heron]

Heron,
Za jambor na moji barki je jambor dobavil Selden in oni so naredili vse načrte zanj in ga izdelali. Moja zahteva je bila, da je to oceanski jambor.
Na Jadranu s priponami nikoli nisem imel težav, prav tako ne na Atlantiku. Pacifik in Indijski ocean sta bolj problematična zaradi navzkrižnih valov. Pripone na moji barki pretežno trgajo valovi, v katere se barka včasih zaletava.
Kosi je na svoji barki na koncu namestil močnejše pripone in potem ni imel težav. Tako nameravam storiti tudi sam, ko se jeseni vrnem v Izolo.

Z barko samo, pa čeprav čudno pišete o ipsilonkah, sem čisto zadovoljen. Zdrži precej več kot bolj ugledne in dražje barke.

Upam, da me ni kdo narobe razumel - nimam absolutno nič proti ipsilonkam. Všeč so mi in dobro jadrajo in dokaj dostopne so.
Sam sem bil že čisto, čisto, čisto blizu nakupa Y40.
Na koncu je jeziček na tehtnici prevesilo to, da sem hotel imeti barko v čarter managementu pri Sunsailu in tam je bilo na izbiro tisto leto: Beneteau Oceanis, Beneteau Cyclades ali pa Lagoon katameran. Pika.
Zato je Y40 pri meni "ven padu". Še zdaj imam načrte doma...