Sidro

Vse o opremi motornih plovil in jadrnic, tehnični nasveti v zvezi z opremljanjem plovil, prikolice za prevoz plovil, stojala za zimovanje plovil...

Moderatorji: moderator2, cibro, moderator

Uporabniški avatar
alesjo
Admiral
Prispevkov: 4645
Pridružen: Ne Nov 04, 2012 12:16
Kraj: kras

OdgovorNapisal/-a alesjo » Ne Jul 02, 2017 17:42

:roll:Tudi če bi mi podarili tako sidro ga ne bi nikoli in nikdar uporabil, ker ni za nobeno rabo, isti klinc kot hall samo špičke bolj ostre. :roll: ko bi blo vsaj za krompir odorat bi mogoče kak kmet kupil :wink:
Uporabniški avatar
Lure
Admiral
Prispevkov: 711
Pridružen: Če Nov 06, 2008 18:58
Kraj: Ljubljana - Izola

OdgovorNapisal/-a Lure » Ne Jul 02, 2017 21:42

V Lovištu na Pelješcu ravno nocoj izrulo enega motornjaka z velikim Hallovim sidrom in eno B40 jadrnico z Jambotom 2x - upam da jim bo zdaj držalo. Pa še en motorni ravnokar pobira sidro, samo ne vidim kaj, ker je tema.

Je pa veter obrnil od W/NW najprej na N, sedaj imamo pa 20vz NE, sunki do 24vz. Polanc (27.5kg kopija Mantus) drži na 45m verige in po gps tracku se ni premaknil. Le z sosedi se menjamo, ker imajo eni po 60+ verige, jaz pa samo 50 v boxu. Moram kupit vsaj 75m, da se bom lahko še bolj oddaljil drugič.

Dodatno: čez noč obrnilo za celih 180 stopinj (W to E), tole je pa track polaganja sidra, na desno potem pri 24m verige, spodaj pa potem na 45m verige.
Slika
Uporabniški avatar
kekeck
Kontraadmiral
Prispevkov: 223
Pridružen: Po Jan 26, 2009 18:39

OdgovorNapisal/-a kekeck » Po Jul 03, 2017 19:09

Na sreco nismo bili tam. Sem pa v tem casu imel tezave z sidrom v pol pesek pol trava. Pri 25 vozlov je sicer prijel ampak ko sem dal se malo vzratno je takoj popustil in se tudi priblizno ni vec vkopal (3x sem poskusal). Na koncu smo morali v marino :evil:
Zgleda da je res bolj jajc.
... potovanj ne štejem po prejadranih miljah ampak po krajih ki jih obiščem in ljudeh ki jih srečam ...
Uporabniški avatar
alesjo
Admiral
Prispevkov: 4645
Pridružen: Ne Nov 04, 2012 12:16
Kraj: kras

OdgovorNapisal/-a alesjo » Po Jul 03, 2017 19:21

:lol: In katera morjeplovka je danes najsrečnejša ženska na tem planetu :lol: Bouget Nina, je postala lastnica sidra Rocna Vulkan, ki že krasi premec njene jadrnice. 8) In od sedaj se izogibaj marin in boj in prijetno spanje na sidru želim :wink: l.p. alesjo
Bouges Nina
Admiral
Prispevkov: 853
Pridružen: Po Jun 21, 2010 21:53

OdgovorNapisal/-a Bouges Nina » Po Jul 03, 2017 22:26

Ooo, hvala lepa! :P :P
Kako lepoooo in pozorno.
Jutri grem pa podnu z njim grozit.
polanc
Admiral
Prispevkov: 9287
Pridružen: Če Dec 04, 2008 21:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » Po Jul 03, 2017 22:56

No le poglejte si Luretovo sliko Ko se Polanc zapič u podn...odstupanja nema, pa magar je nanj obešenih 10 ton barke.. :lol:
Uporabniški avatar
alesjo
Admiral
Prispevkov: 4645
Pridružen: Ne Nov 04, 2012 12:16
Kraj: kras

OdgovorNapisal/-a alesjo » Po Jul 03, 2017 23:18

polanc napisal/-a:No le poglejte si Luretovo sliko Ko se Polanc zapič u podn...odstupanja nema, pa magar je nanj obešenih 10 ton barke.. :lol:

Mislim, da ima 12 ton :) :wink:
Uporabniški avatar
Lure
Admiral
Prispevkov: 711
Pridružen: Če Nov 06, 2008 18:58
Kraj: Ljubljana - Izola

OdgovorNapisal/-a Lure » To Jul 04, 2017 11:09

10ton je prazna, tako da z polnimi rezervoarji in vso robo je res bol 12ton
Uporabniški avatar
Bonaparte
Admiral
Prispevkov: 1773
Pridružen: Sr Feb 10, 2010 09:08
Kraj: Koper

Re: Sidro

OdgovorNapisal/-a Bonaparte » Po Okt 30, 2017 15:23

Sidranje.
Copy/paste from Enavtika
Kadar sidramo na lastnem sidru, moramo poskrbeti, da se bo sidro vkopalo. Spustiti moramo primerno dolžino sidrne verige ali vrvi. Če je prekratka, bomo sidro v primeru povečanega vetra in prihoda valov izvlekli. Če je predolga, se bomo po zalivu preveč premikali in bo večja možnost, da trčimo v drugo plovilo ali pa se nevarno približamo obali.

Ko pridemo v sidrišče se moramo tudi pravila »kdor prej pride prej melje«, kar pomeni, da se moramo prilagoditi plovilom, ki so v zaliv prišla pred nami. V kolikor smo prvi, pa seveda posezimo po načinih sidranja, ki so predlagana v priročnikih.

Pri sidranju v zalivih so v prednosti sigurno plovila z manjšim ugrezom. Sidrajo lahko na manjših globinah, posledično na krajših sidrnih vrveh ali verigah in zavzemajo manj prostora. Nekoliko več težav imajo večja plovila in plovila z večjim ugrezom. Sidrati se morajo na večjih globinah, vreči več sidrne verige in zato zavzamejo več prostora v sidrišču.
Manever sidranja

Kaj pravzaprav je sidranje? Sidranje je manever s katerim plovilo zasidramo. Zasidrati ne pomeni le pripluti v zaliv, spustiti sidro na morsko dno in upati, da bo držalo. Obstaja nekaj preprostih tehnik in nasvetov, kako lahko plovilo zasidramo in se prepričamo, da bo držalo. Preden priplujemo v zaliv se moramo za sidranje pripraviti. Priprava za sidranje pomeni, preveriti, če deluje električno vitlo, če je sidro sproščeno, če so odprta varovala sidra, pripraviti dodatne vrvi, sidrno bojo, če jo uporabljamo in še bi lahko naštevali. Ko priplujemo v zaliv ki ga ne poznamo, se moramo najprej prepričati ali je varen za sidranje, kakšno je morsko dno, kakšne so globine morja in če je v zalivu dovolj prostora, da se zasidramo. Če zaliva ne poznamo, potem je potrebno vanj vpluti in si odgovoriti na zastavljena vprašanja. Nikoli nas ne bo nihče gledal postrani, če bomo po zalivu naredili dva kroga, preden bomo spustili sidro.

Ko smo se prepričali, da je sidranje varno, izberemo mesto, kjer boste spustili sidro. S plovilom se postavimo nad to mesto, ter pričnemo spuščati sidro. Ko bo sidro doseglo dno ,s plovilom zaplujmo vzvratno z majhno hitrostjo in istočasno spuščamo vrv ali verigo na morsko dno. Plovba mora biti počasna. Pogon lahko med manevrom izklapljamo, da ne bi dosegli prevelike hitrosti (predvsem pri motornih plovilih). Pluti ne smemo hitreje, kot spuščamo verigo v vodo. Ko je dolžina verige ali vrvi v vodi dovolj dolga, moramo sidro vkopati v morsko dno. To naredimo z počasno vzvratno plovbo, ki pa ne sme biti prepočasna. Če plujemo prepočasi, bo že sama teža verige in sidra dajala navidezen občutek, da sidro drži. V kolikor se je sidro vkopalo, se bo plovilo ustavilo. Če nismo prepričani, da se je sidro vkopalo, postopek ponovimo. S plovilom zaplujemo nekaj metrov proti sidru, da se veriga sprosti, nato pa zopet z vzvratno vožnjo preverimo, če se je sidro vkopalo.

Ali sidro drži, lahko preverimo na različne načine. Prvi znak je, da se je pri vzvratni plovbi plovilo ustavilo. Za lažjo orientacijo gledamo obalo in opazujemo, če se naša razdalja spreminja. V kolikor se ji približujemo, ko je veriga že napeta, sidro ne drži. V primeru, da je v bližini plovilo, se lahko orientiramo tudi po njem. V kolikor je sidro vidno, lahko zaplavamo do njega in pogledamo, če se ja vkopal v morsko dno. V čvrstem morskem dnu bo to zadostovalo, če pa sidramo na sipkem pesku ali mivki, bomo v primeru močnejšega vetra sidro vlekli skozi morsko dno.

V kolikor nismo prepričani, da sidro drži, postopek sidranja ponovimo. S plovilom počasi zaplujemo nad sidro in hkrati dvigujemo sidrno verigo. Ponovno izberemo prostor za sidranje in ponovimo postopek sidranja. Tudi ko smo enkrat dobro zasidrani, je pametno večkrat preveriti, kaj se dogaja z našim plovilom, ali sidro drži, orje po morskem dnu ali pa smo ga celo izvlekli. Za kontrolo preverjamo pozicijo plovila glede na orientirane točke, uporabljamo lahko radar, v zadnjem času pa so na voljo sidrni alarmi za mobilne naprave.
hmax = največja globina na sidrišču
Priporočene dolžine sidrne vrvi ali verige

Za sidranje lahko uporabljamo sidrno vrv, sidrno verigo ali pa kombinacijo obeh. V kolikor uporabljamo sidro na katerega je privezana sidrna vrv, potem mora biti za varno sidranje dolžina sidrne vrvi vsaj sedemkrat toliko, kot je največja globina vode v kateri bomo sidrali.

Pri kombinaciji sidrne verige in sidrne vrvi, mora znašati skupna dolžina vsaj petkrat toliko kot največja globina kjer sidramo. Če uporabljamo zgolj sidrno verigo, pa je priporočljiva dolžina trikratnik največje globine.
- Dolžina sidrna vrv = 7x največja globina na sidrišču
- Dolžina sidrna vrv + veriga = 5x največja globina na sidrišču
- Dolžina sidrna veriga = 3x največja globina na sidrišču
1. Sidro, sidrna vrv in sidrna veriga

Ste lastnik manjšega plovila in sidrate le s sidrom in sidrno vrvjo? Če želite v sidrišču varno sidrati, mora znašati dolžina sidrne vrvi najmanj sedemkratnik največje globine, kjer sidrate.

Kljub temu, da sidrate na področjih, kjer so manjše globine, boste za varno sidranje potrebovali veliko prostora. Ker se plovilo na sidru premika, morate za varno razdaljo upoštevati dolžino sidrne vrvi in dolžino vašega plovila. Predpostavimo, da je plovilo dolžine 5m. Poglejmo si, koliko prostora moramo imeti okrog sidra (radij), če sidramo samo z vrvjo, verigo ali kombinacijo obeh.


Če sidrate na področjih, kjer je veliko plovil in imate le sidrno vrv, lahko varnost sidranja povečate z dodajanjem sidrne verige. Pripnete jo na sidro, nato pa podaljšate s sidrno vrvjo. Za varnejše sidranje bo zadostovalo že 3 do 5 m verige primerne debeline. Teža verige na morskem dnu bo zmanjšala kot med sidrno vrvjo in morskim dnom, ko bo ta napeta. Vlečna sila bo delovala bolj horizontalno in sidro se bo hitreje zakopalo. Pocinkana sidrna veriga na morskem dnu ustvarja dodatno trenje in pomaga pri zanesljivejšem sidranji. Učinek nerjavne verige je manjši, ker je njena površina gladka. Veriga s svojo težo zmanjšuje možnost, da izvlečemo sidro pri povečanju hitrosti vetra v sidrišču in ko se v sidrišču pojavijo valovi.
2. Dodajanje teže na sidrno vrv ali verigo

Pri zmanjševanju radia v katerem se bo na sidrišču gibalo naše plovilo pomaga tudi dodajanje dodatne teže na sidrno vrv ali verigo in hkrati pomaga pri sidranju na področjih, kjer sidro slabše drži. Dodatno težo moramo na sidrno vrv namestiti tako, da bomo lahko sidro dvignili brez težav, če nas bodo vremenske razmere prisilile, da zapustimo sidrišče. Namestimo jo, ko smo se že zasidrali. Dodatno svinčeno ali železno utež privežemo na plovilo z vrvjo čim bliže mesta, kjer je na plovilo pritrjena tudi sidrna vrv. Utež s karabinom pripnemo na sidrno vrv čim bliže vodni gladini, vendar še vedno nad njo. Če jo spustimo v vodo se bo zaradi vzgona učinek dodatne teže zmanjšal. Učinek uteži bo precej podoben, kot če uporabljamo sidrno verigo.
3. Sidranje na terenu poraščenem z morsko travo

V številnih zalivih so predeli poraščeni z morsko travo, ki preprečuje, da bi se sidro vkopalo. Določena sidra kot je sidro brus so za sidranje v takih področjih neprimerna, saj zaradi svoje oblike težko prodrejo skozi trdoživo travo do morskega dna. Tudi zelo dolga sidrna vrv pri tem ne bo pomagala. Celo nasprotno, dobimo lahko lažen občutek varnosti. Sama teža sidra in verige in dodatno trenje, ki ga povzroča veriga na morskem dnu, dobimo občutek, da je sidro prijelo, v resnici pa leži na morski travi. V tem primeru v zalivu poiščemo predel, ki s travo ni poraščen. Dovolj bo že 1m2. S plovilom zaplujemo nad neporaščeno dno, spustimo sidro in sidrno verigo, nato pa z manevrom vkopljemo sidro v morsko dno. Sidro bo na takem terenu držalo zelo zanesljivo. Morska trava ima v morskem dnu korenine, ki naredijo dno bolj kompaktno in sidro ne more orati.
Sidranje z uporabo sidrne boje
4. Sidranje na skalnatem terenu

Sidranje na skalnatem terenu ima svoje prednosti in slabosti. Večina sider se hitro ujame in zanesljivo drži plovilo. Problem nastane pri dvigovanju sidra. Sidro se lahko zatakne v skale oziroma pod njih in ga ne uspemo dvigniti, ko želimo zapustiti sidrišče. V takšni situaciji lahko naredimo naslednje. Če sidra ne uspemo dvigniti, ko smo nad njim, potem spustimo nekaj metrov verige in s plovilom zaplujemo v nasprotno smer, kot je prej držalo sidro. Manever izvajam počasi, da ne bi zlomili ali skrivili sidra oziroma strgali verige. Ko se premaknemo na drugo stran, poizkušamo izvleči sidro. Če nismo uspešni v prvem poizkusu, manever izvedemo iz različnih smeri.

Nadležni situaciji se lahko predhodno izognemo z uporabo sidrne boje. Vsa sidra imajo na kroni luknjo, ki je namenjena pričvrstitvi sidrne boje. Ta ima dve funkciji. Prva je, da označuje mesto, kjer smo vrgli sidro in preprečuje napačno sidranje drugih plovil. Druga funkcija pa je ta, da nam pomaga izvleči sidro iz morskega dna, kadar se ta zatakne za skalo ali premočno vkoplje v morsko dno. Ker je luknja za privez nameščena na prednjem delu sidra, ta izgubi svojo funkcijo, ko potegnemo za vrv. Za sidrno bojo lahko uporabljamo različne pripomočke. Lahko se odločimo za nakup avtomatske, ki sama uravnava dolžino vrvi glede na globino morja, ali pa navadne sidrne boje, kjer sami skrbimo za dolžino vrvi, s katero je pripeta na sidro. Namesto sidrne boje lahko uporabimo tudi bokobran plovila ali pa prazno plastenko. Za privez sidrne boje uporabimo potopno vrv. Bojo, bokobran ali plastenko je smiselno dodatno obtežiti z manjšo utežjo, da zmanjšamo možnost, da bi se plovilom, ki plujejo v bližini, vrv zapletla v propelerje. Sidrno bojo lahko uporabljamo vedno, tudi ko sidramo na drugih tipih morskega dna.

1. Sidranje in privez krme na obalo

V številnih sidriščih na Jadranu je običajno premalo prostora za sidranje večjega števila plovil. Če za sidranje uporabimo samo sidro, bomo okrog njega potrebovali velik prostor po katerem se bomo premikali zaradi spremembe smeri vetra. Plovila bodo sicer vsa spremenila svojo lego, vendar ne hkrati. Če v sidrišču vlada brezvetrje, potem bodo plovila krožila okrog svojih sider neenakomerno, kar povečuje možnost trka plovil. Podobna situacija je tudi pri sidranju v majhnih in ozkih zalivih, ko se lahko zaradi spremembe smeri vetra preveč približamo obali. Tretja situacija, ki nas bo prisilila v privez plovila na obalo ali sidranje z dodatnim sidrom, bo takrat, ko se bomo hoteli zasidrati v zalivu, kjer so že druga plovila, ki so privezana tudi na obalo. Pravilo "Kdor prej pride, prej melje."

Ko priplujemo v zaliv v katerem se nameravamo zasidrati in krmo privezati na obalo, si moramo najprej poiskati primerno mesto. Preveriti moramo globine, kjer bomo spustili sidro, koliko sidrne verige ali vrvi bomo morali spustiti, kolikšna je globina pri obali, kjer bo krma plovila in kateri so primerni objekti za privez krme plovila na obalo. Ker je v številnih državah prepovedan privez plovila na drevesa (nap. Hrvaška), moramo najti druga primerna mesta. Na obali bomo vedno našli skale ali izbokline v skalah, kamor se lahko privežemo. Pomagamo si lahko tudi z manjšim sidrom, ki ga zagozdimo med skale na obali.

Pri izbiri mesta za ta način priveza moramo upoštevati še dva pomembna dejavnika:
1. plovilo privežemo čim bolj pravokotno na obalo
2. izogibati se moramo mestom, kjer lahko v plovilo piha bočni veter ali pa nas zajame bočno valovanje

Ko najdemo primerno mesto, se zasidramo. Ne pozabimo preverit, če je sidro prijelo. Šele nato krmo plovila privežemo z vrvjo na obalo. Pri privezovanju vrv ne smemo preveč napeti. Da bi sidro dobro držalo, mora biti čim več verige na morskem dnu. Zato vrv napnemo le toliko, da se veriga rahlo usloči. Kljub temu, da smo privezani v dveh točkah, se moramo zavedati, da se bo plovilo še vedno premikalo. Premiki bodo majhni in le v smeri levo in desno naprej-nazaj pa le toliko kolikor dopušča nenapeta veriga. Bočne premike lahko dodatno zmanjšamo s privezom dodatne vrvi na krmi plovila. Bolj kot bosta priveza na obali razmaknjena, manjši bodo premiki plovila.

Dodaten nasvet:
Pri privezovanju vrvi na skale, ne pozabimo, da moramo z vrvjo dvakrat obkrožiti privezno mesto. S tem bomo zmanjšali drsenje vrvi in preprečili, da bi se vrv na ostrih robovih pretrgala. Prav tako se zveča trenje in zmanjša sila, ki zateguje vozel.
2. Sidranje z dvema sidroma (premec + krma)

Sidranje z dvema sidroma je zelo podobno sidranju s privezom krme na obalo, le da smo nekoliko bolj fleksibilni glede izbire prostora. Sidramo lahko dlje od obale in ni potrebno iskati primernega mesta za privez na obali. Način je primeren za sidranje v sidriščih z malo prostora, ni pa primeren za mesta, kjer nas lahko pričakujemo močnejše bočne vetrovi ali valove. Poskrbeti moramo tudi za dovolj dolge sidrne verige oziroma vrvi.

Ko si v zalivu poiščemo primerno mesto za sidranje, preverimo tudi globine na katerih bomo vrgli sidra. Najprej zasidramo sidro na premcu plovila. To pomeni, da spustimo sidro, dovolj dolgo verigo ali vrv in preverimo, če se je sidro vkopalo in drži plovilo. Nato se s počasno vzvratno plovbo in spuščanjem dodatne sidrne verige, pomikamo vzvratno proti poziciji, kjer bomo spustili krmno sidro. Sidro spustimo in sidrno verigo in se s počasno plovbo naprej, pomaknemo proti poziciji, kjer bo plovilo zasidrano. Istočasno skrajšujemo sidrno verigo na premcu plovila. Preverimo, če se je sidro na krmi vkopalo in drži plovilo.
3. Sidranje z dvema sidroma na premcu v "V"

Sidranje z dvema sidroma v obliki črke v je izjemno primerno za sidrišča, kjer sidro na morskem dnu slabše drži, kjer je malo prostora ali kadar pričakujemo spremembo vremena. Gre za klasičen način sidranja z dvema sidroma, kjer sta obe pritrjeni na plovilo na premcu. Ko je plovilo zasidrano, naj bo kot med verigama med 45° in 90°.

Ko najdemo primerno mesto za sidranje spustimo prvo sidro. S počasno vzvratno plovbo v smeri z vetrom, spuščamo sidrno verigo do primerne dolžine ter preverimo, če je sidro prijelo. Nato s plovbo v veter in na primerni razdalji desno ali levov od prvega sidra, zaplujemo do iste višine, kot smo spustili prvo. Spustimo drugo sidro, enako dolžino sidrne verige kor pri prvem sidru, ter z vzvratno plovbo preverimo, če je sidro prijelo. Dolžini obeh sidrnih verig ali vrvi še enkrat prilagodimo.

V primeru spremembe smeri vetra ali morskega toka bomo morali prilagoditi dolžini sidrnih verig ali pa celo ponovno sidrati. Kljub tej slabosti, pa ima ta način tudi dve pomembni prednosti. Zelo zmanjša potreben prostor za sidranje in v dnu kjer sidro slabo drži, se sila porazdeli na dve sidri. A zapomnimo si, vedno bo eno sidro nekoliko bolj obremenjeno kot drugo.

Primerna izbira teže sidra

Za zanesljivo sidranje jo potrebno izbrati primerno sidro. Kako dobro bo sidro držalo, je odvisno od njegove oblike in teže, tipa morskega dna, teže oziroma velikosti plovila in seveda dolžine vrvi ali verige, kot smo pisali v članku Sidranje 1. Poglejmo si najbolj pogosta sidra, njihove prednosti in v kakšni podlagi so najučinkovitejša.
Bruce sidro

Sidro tipa Bruce je primerno za sidranje na morskem dnu z mivko, peskom, blatom, muljem, prodom, dobro bo držalo tudi na skalnatem dnu, je pa manj primerno za sidranje na morskem dnu poraščenem s travo. Velikost sidra, debelino in dolžino verige izberemo glede na dolžino plovila.
Danforth sidro

Sidro tipa Danforth je izjemno priljubljeno in razširjeno sidro. Dobro drži na peščeni podlagi, mivki in produ. Je primernejši za sidranje v travi kot Bruce, slabše pa drži v mulju.
Delta sidro

Sidra tipa delta se odlikujejo po nizkem centru gravitacije in se hitro vkopljejo v morsko dno. Običajno je konica sidra dodatno obtežena. Sidro solidno drži v peščenem dnu in mivki in je zelo primerno za sidranje na skalnatem terenu. Geometrija sidra je taka, da lahko silo plovila drži v eni sami točki.
Ultra sidro

Sidra Ultra so najnovejša sidra na trgu. Pri oblikovanju so uporabili vse znane prednosti dosedanjih tipov sider in dodali nekaj novih. Sidro ima podobno obliko kot delta, je lopatasto sidro in zelo dobro drži v mulju, mivki pesku, produ in tudi na skalnatem terenu. Zaradi navzdol zakrivljene konice in teže, ki je skoncentrirana na njej, se sidro hitreje vkoplje na vseh vrstah podlage, tudi na travnati. Sidro ima unikatno prednost pred konkurenco. Del ročice sidra je votel in lahek, zato je ročica sidra vedno zgoraj, konica sidra, ki je dodatno obtežena s svincem pa spodaj. Ta lastnost sidra je izjemno pomembna tudi pri spremembi vetra v nasprotno smer. Ko se sidro v podlagi začne obračati, ali pa ga celo izvlečemo iz podlage, je konica vedno na dnu in se hitro vkoplje nazaj v dno.

Slika

Slika

Bodi dober sosed v sidrišču

Sidranje v sidrišču ima svoja pravila. Prvo pravilo, ki ga moramo upoštevati je »Kdor prej pride, prej melje«. V kolikor v sidrišče priplujete prvi, se zasidrajte na najbolj primeren način, ki bo zagotavljal varno in zanesljivo sidranje. Plovila, ki bodo prispela v sidrišče kasneje, se bodo morali prilagoditi vam. V primeru, da so v sidrišču že plovila, poiščite primerno mesto zase. Pri tem upoštevajte, da se bodo večja plovila gibala počasneje vendar v večjem radiju, manjša plovila pa se bodo v vetru gibala hitreje vendar v manjšem radiju. V močnejših vetrovih se bodo najhitreje premikala plovila z velikim zračnim uporom (velike cerade, visoka nadgradnja,…).

Pomembna stvar, ki jo moramo preveriti pred sidranjem v sidrišču, so mesta, kjer ležijo sidra, sidrne verige in vrvi drugih plovil. Sidra nikoli ne spustimo v neposredno bližino drugega sidra ali verige. Prav tako se sidrne verige nikoli ne smejo križati. Ko spuščamo sidro in sidrno verigo, se moramo prepričati, da je ne bomo spustili preko sidrne verige drugega plovila. Prav tako se ne smemo jeziti, če nas bo kateri izmed lastnikov plovil glasno opozoril, da na mestu, kjer želimo sidrati, leži njegovo sidro in veriga.

Tudi ko smo enkrat zasidrani v sidrišču, moramo stalno spremljati naše premike in preveriti ali sidro dejansko drži, orje ali pa je celo popustilo. V kolikor sidro ne drži dobro, moramo ponoviti manever sidranja.
Kako kontrolirati dolžino sidrne verige

Za varno sidranje moramo vedeti koliko verige smo spustili v morje. O primerni dolžini smo pisali v članku Sidranje 1, sedaj pa nekaj besed o načinih merjenja dolžino verige v morju.

Pri spuščanju verige brez pomagal bomo težko vedeli, koliko metrov smo je spustili v morje. Da ne bomo v dvomu ali je je preveč ali premalo, si lahko pomagamo na nekaj preprostih načinov.

Prvi način je označevanje verige. Odločimo se lahko za nakup barvnih plastičnih označevalnikov, ki jih umestimo v člene verige. Označbe so različnih barv. Namestimo jih na vsakih 5 ali 10 m in glede na barvo oznak bomo vedeli koliko metrov verige smo spustili. Slaba lastnost plastičnih označevalnikov je ta, da med dvigovanjem in spuščanjem padajo iz verige in jih bomo kmalu izgubili.

Najenostavnejši in najbolj zanesljiv način je barvanje verige z izstopajočo barvo. Uporabimo čim bolj kontrastne barve glede na barvo verige (oranžna, rumena, flourescentne barve,...). Glede na dolžino verige lahko označujemo verigo na vsakih 5 ali 10 m. Za označbo 5 m izberemo eno črtico, 10 m dve, 15m tri in tako naprej do konca verige. Tudi te oznake se bodo z redno rabo izbrisale, vendar bodo vseeno trajnejše kot s platičnimi oznakami. Ponovno barvanje oznak je najlaže opraviti ob rednem letnem vzdrževanju, ko je plovilo na kopnem.

Elektronski merilec ali števec verige je majhna naprava, ki jo namestimo poleg sidrnega vitla in meri dolžino verige, ki je stekla skozi vitlo. Inštrument namestimo na komandno konzolo, kjer bomo imeli vedno natančno kontrolo nad dolžino verige v vodi.

1. Tandemsko sidro

Tandemsko sidro je posebno sidro, ki je sestavljeno iz dveh sider, iz primarnega in sekundarnega sidra. Namenjeno je sidranju na terenu, kjer sidro slabo drži, v predelih, kjer se srečujemo z močnim morskim tokom, kadar pričakujemo večjo spremembo vremena ali pa v primeru nevihte.

Tandemsko sidro lahko kupimo, lahko pa si ga izdelamo sami s pomočjo dveh sider.

Primarno sidro je pritrjeno na plovilo, sekundarno sidro pa je pritrjeno na primarno sidro. Vertikalna sila, ki deluje na sidro, v primeru tandemskih sider deluje le na primarno sidro. Na sekundarno deluje le horizontalna, zaradi česar je možnost, da ga bi izvlekli izjemno majhna oziroma je ni. Sekundarno sidro se zato vkopava globlje v dno, povečuje upor in kompenzira silo s katero plovilo vleče primarno sidro.

Tandemsko sidro si lahko izdelamo iz dveh navadnih sider in verige ali vrvi, ki je dolga vsaj toliko, kolikor je dolžina plovila. Sekundarno sidro privežemo na krono primarnega sidra. Razdalja med njima naj bo vsaj tolikšna, kot je dolžina plovila.
Sidranje s pomočjo tandemskega sidra
Sidranje s tandemskim sidrom

Ko najdemo primerno sidrišče, najprej spustimo sekundarno sidro. Med počasno vzvratno plovbo spustimo celotno dolžino vrvi ali verige med obema sidroma in šele nato pričnemo s spuščanjem primarnega sidra in verige. Ko položimo primerno dolžino sidrne verige, preverimo, če je sidro prijelo. Dvigovanje sidra izvedemo v obratnem vrstnem redu, najprej dvignemo primarno sidro nato sekundarno.

Tehnika sidranja s tandemskim sidrom je približno 30% zanesljivejša od sidranja z enim sidrom. Posebej dobro se izkaže v slabih vremenskih pogojih, ko so v sidrišču valovi in ko pihajo močni vetrovi.
Bahamainov način sidranja
2. Bahamianov način sidranja

Bahamainov način sidranja je primeren za sidranje v sidriščih z omejenim prostorom in na področjih, kjer sidro slabše drži. Potrebujemo dve sidri, primarno in sekundarno. Primarno sidro spustimo na morsko dno v smeri vetra ali smeri morskega toka. Z vzvratno plovbo spustimo dvakratno dolžino potrebne sidrne verige ali vrvi. Na tem mestu spustimo drugo sidro in se s počasno plovbo v veter pomikamo proti primarnemu sidru ter preverimo, če je sekundarno sidro prijelo. Istočasno skrajšujemo verigo ali vrv primarnega sidra. Ko se pomaknemo med obe sidri, primerno prilagodimo dolžini obeh verig sider. Le ti ne smeta biti prekratki, da se lahko plovilo prosto vrti, ne da bi se zataknilo v eno izmed verig.

Ta način sidranja zagotavlja izjemno majhen radij po katerem se giblje plovilo po sidrišču. Je le nekaj metrov večji od dolžine plovila.
3. Sidranje na bojo

Boja (kolpo morto) je en izmed najbolj sigurnih načinov sidranja in zavzema najmanj prostora v sidrišču. Sestavljena je iz treh ključnih elementov. Utež položena na morsko dno, plavajoča boja in muring vrv, ki povezuje bojo in utež.
Privez na sidrno bojo
Privez plovila na bojo

Ko priplujemo v sidrišče s bojami za sidranje, se moramo prepričati, da je velikost uteži oziroma njene teže dovolj velika za privez našega plovila. Betonska kocka dimenzij 1x1x0,5m ima težo 1,2 t in zadostuje za privez plovila teže do 10 t (dejanska teža betonske kocke v vodi je zmanjšana na 700 kg zaradi vzgona vode). Prepričati se moramo tudi o razdalji med bojami. Upoštevati moramo dolžino našega in sosednjih plovil, dolžino privezne vrvi in dolžino muring vrvi. V primeru brezvetrja bodo plovila krožila okrog posamezne boje in krme plovil lahko trčijo. V večini organiziranih sidrišč so razdalje zadovoljive. Če imate plovilo daljše od 15m, preverite razdalje!

Ko izberemo bojo za privez, se ji približamo s krmo, ker je nižja kot premec. Na krmi bomo bliže boji in predvsem niže. Če je premec plovila visok, se lahko zgodi, da je muring vrv prekratka in je ne uspemo dvigniti dovolj visoko. Z mornarsko kljuko ujamemo uho na vrhu plavajoče boje in jo potegnemo k sebi. Privezno vrv ne privezujemo skozi uho na vrhu boje, temveč direktno na uho muring vrvi, ki je pripeta na bojo na spodnji strani. Boja ni konstruirana za privez na zgornjem ušesu. Le ta je namenjen le za lovljenje. Privezno vrv pritrdimo na bitev plovila. Dolžina mora biti najmanj 3m.

V določenih sidriščih, kot je Mala Rava na otoku Rava ali Bobovišča na otoku Brač, imamo poleg muring vrvi na voljo še krmno vrv za privez krme na obalo. Plovilo v tem primeru ne kroži več okrog boje zaradi zavzema izjemno malo prostora in omogoča bolj gosto postavitev boj.

Razbremenite sidrno vitlo

Sidrno vitlo je namenjeno enostavnemu spuščanju in dvigovanju sidrne verige. Njegova primarna naloga pa nikakor ni držanje plovila na sidrišču. Sidrna vitla imajo vgrajeno zavoro, ki preprečuje spuščanje in dvigovanje verige, zaradi česar motor med sidranjem ni direktno obremenjen. Kljub temu pa se moramo zavedati, da mora vitlo zaradi tega prenašati vse sile, ki nastajajo pri sidranju. V kolikor sidramo v brezvetrju ali v šibkih vetrovih bo sidrno vitlo zelo malo obremenjeno, če pa sidramo v močnih vetrovih ali pa v sidrišču z valovi, pa so sile bistveno večje in sidrno vitlo lahko poškodujemo. Problem rešimo enostavno s privezom sidrne verige direktno na eno izmed bitev plovila na premcu. Potrebujemo le nekaj metrov vrvi in vponko primerne debeline, da ga bomo lahko zapeli na enega izmed členov verige. Skozi vponko napeljemo privezno vrv in jo privežemo na bitve plovila. Ko je veriga pripeta in vrv pritrjena na bitev, sprostimo toliko sidrne verige, da je sproščena in plovilo drži le še vrv.

Ko sidrišče zapuščamo, najprej napnemo sidrno verigo in sprostimo vrv. Nato odpnemo vponko in odstranimo vrv. Šele nato pričnemo z dvigovanjem sidrne verige in zapuščanjem sidrišča.


Nenaden močan bočni veter na sidrišču

Pogosto priplujemo v zaliv v lepem vremenu, se zasidramo in krmo plovila privežemo na obalo. Običajno nam to ne uspe narediti tako, kot je navedeno v priročnikih in moramo poiskati kompromisno varianto. No tudi če se zasidramo po navodilih iz priročnika, pa vseeno pri tem načinu priveza nismo imuni na spremembe smeri vetra. Dokler veter piha v premec ali v krmo nimamo problemov. Ko pa se smer vetra spremeni in začne pihati v bok plovila pa se stvari močno spremenijo. Sile na sidro in privezne vrvi se močno povečajo. Razloga sta dva. Bok plovila ima bistveno večjo površino kot plovilo s smeri premca ali krme zaradi česar se poveča zračni upor. Pri kotu vetra 30° glede na plovilo je upor že skoraj dvakrat večji. Če se kot vetra na plovilo poveča proti 45° ali celo 90°, pa se sile povečajo še večkrat. Drugi razlog za povečanje sile na sidro pa je način priveza. Ker sile na sidro in privezne vrvi delujejo pod kotom, se močno povečajo glede na kot pod katerim so. Pri kotu med vrvmi 45° je sila na posamezno vrv 54%, pri kotu 90° že 71% pri kotu 120° je enaka 100%. Z drugimi besedami, če je med sidrno verigo in privezno vrvjo na krmi kot 120°, na obe deluje enaka sila, kot če bi bili le zasidrani (brez upoštevanja večje sile zaradi večjega zračnega upora). V sidrišču pa se običajno srečamo s še bolj ekstremnimi situacijami. Kot med verigo na premcu in krmno vrvjo je pogosto večji od 120°. Če je denimo 140° potem deluje na vsakega sila 146%, če pa je 170°, pa je sila že 580%. Številke izgledajo zaskrbljujoče, vendar obstaja enostavna rešitev iz zagate. Plovilo enostavno obrnemo s premcem v veter. Sliši se enostavno in tudi je. Poglejmo si dva primera, z eno in z dvema krmnima vrvema.
Postopek v primeru priveza z eno krmno vrvjo

Najprej preverimo dolžino krmne vrvi, ki je na plovilu. Preostanek mora biti dovolj dolg, da bo segel do bitve na premcu plovila, ne da bi odvezovali vrv z bitve na krmi. V kolikor ni dovolj dolga jo podaljšamo. Vrv nato privežemo na bitev na premcu in šele nato odvežemo na krmi. Nato vrv na premcu primerno skrajšamo. Ta način je sedaj podoben kot Bahamianov način sidranja z dvema sidroma, ki smo ga opisali v članku Sidranje 3.
Postopek v primeru priveza z dvema krmnima vrvema

Najprej preverimo dolžino privetrne krmne vrvi, ki je na plovilu. Preostanek mora biti dovolj dolg, da bo segel do bitve na premcu plovila, ne da bi odvezovali vrv z bitve na krmi. V kolikor ni dovolj dolga jo podaljšamo. Vrv nato privežemo na bitev na premcu. Zavetrno vrv na krmi prevežemo na bitev na privetrni strani. Odvežemo privetrno vrv na krmi. Nato vrvi na premcu in krmi primerno skrajšamo oziroma podaljšamo.
Zapuščanje sidrišča

Ko se odločimo, da bomo zapustili sidro, se moramo najprej pripraviti. Prva stvar, ki jo moramo storiti, je prižgati motor plovila. Pogosto boste doživeli negodovanje domačinov, ki so mnenja, da bo prižgan motor poškodoval kopalca in da se je najprej potrebno čim bolj oddaljiti od obale. Te bojazni ni. Prižgan motor v prostem teku ne bo nikogar poškodoval. Zakaj je potrebno najprej prižgati motor? Razlogov je več. Najpomembnejše je dejstvo, da smo v sidrišču varno zasidrani in se plovilu ne mora zgoditi nič. Ko enkrat odvežemo privezne vrvi in dvignemo sidro, nad plovilom nimamo več kontrole. In kaj bomo storili, če motor ne vžge? Druga težava so akumulatorji. Po daljšem času na sidrišču smo jih verjetno dodobra izpraznili. Električna sidrna vitla so običajno moči med 500W na manjših in 3500W na večjih plovilih. Povprečno ima plovilo dolžine 10m vitlo moči okrog 1000W, kar pomeni, da za delovanje potrebujejo veliko električnega toka (od 80 do 130A). Tretja težava je moč vitla. Ko dvigujemo sidro v brezvetrju, bo moč električnega vitla zadostovala, da plovilo potegnemo nad sidro in ga nato dvignemo. Že v rahlem vetru pa bo motor preobremenjen, v nekoliko močnejšem pa prešibak. Moč vgrajenega motorja je pri jadrnici vsaj 20 krat večja pri motornem plovilu pa vsaj 100 večkrat. Zato ga uporabite.

Ko prižgete motor, le ta na nizkih obratih še ne polni akumulatorjev. V prostem teku dodajte plin, da se obrati motorja povečajo na 1200-1400 obratov, ko se bo prebudil alternator in pričel polniti akumulatorje. Plin lahko takoj zmanjšate nazaj. Če ste plovilo privezali na kopno, odvežite vrvi na kopnem in jih v celoti zložite na plovilo. V nasprotnem se vam lahko med manevriranjem z motorjem, vrv zaplete v propeler. Ko je plovilo prosto in ga drži le še sidro, počasi z motorjem zaplujemo proti sidru in hkrati dvigujemo sidrno verigo. Ko bomo pripluli do sidra, bo le to popustilo in lahko ga bomo dvignili iz morskega dna. Ko je sidrna veriga in sidro na krovu, sidro zavarujemo, da se med plovbo ne bi moglo odpeti in pasti nazaj v vodo.
Kar koli delaš, naredi kvalitetno ali se pa raje sploh ne loti.

Video test sider: https://www.youtube.com/channel/UC_cYNza74BYYsuOjhmAHAdA/videos?shelf_id=0&view=0&sort=dd
Uporabniški avatar
widmann
Admiral
Prispevkov: 803
Pridružen: Ne Jan 26, 2014 20:24
Kraj: KAMNIK-Minkendorf

Re: Sidro

OdgovorNapisal/-a widmann » So Maj 05, 2018 23:32

Na tem posnetku se lepo vidi kaj je uredu in kaj ni ok.

https://www.youtube.com/watch?v=5YWSYEjwdPU

lp
Das Ist Valter
Daki

Re: Sidro

OdgovorNapisal/-a Daki » Ne Maj 06, 2018 15:21

Vse lepo in prav, ampak tisti, k je plačal reklamo, od tistega sidra zagrabijo takoj, ostala pa ne. Sem malo pogledal reklamo za ostalo konkurenco, ki v tej reklami ne zagrabi po 100 m, v svoji pa v trenutku.
Uporabniški avatar
alesjo
Admiral
Prispevkov: 4645
Pridružen: Ne Nov 04, 2012 12:16
Kraj: kras

Re: Sidro

OdgovorNapisal/-a alesjo » Ne Maj 06, 2018 19:20

:evil: tale predstavitev meni ne pomeni čisto nič, če bi šel jaz tja vlečt sigurno ne bi bilo tako, ker so na posnetkih vsa boljša sidra in je nemogoče, da samo eno prime in ostala čisto nič :roll: pa če rocno vleče kot bi jo po stekleni plošči, ajajajaj, ubogo vse skupaj :lol: jebiga, reklama za enga :lol:
Uporabniški avatar
widmann
Admiral
Prispevkov: 803
Pridružen: Ne Jan 26, 2014 20:24
Kraj: KAMNIK-Minkendorf

Re: Sidro

OdgovorNapisal/-a widmann » Ne Maj 06, 2018 21:00

Glede ročne tudi meni ni jasno Alesjo ti si napisal ,da ti ročna odlično sidra tu na posnetku pa jo vleče kot po betonu... :?
Das Ist Valter
Uporabniški avatar
alesjo
Admiral
Prispevkov: 4645
Pridružen: Ne Nov 04, 2012 12:16
Kraj: kras

Re: Sidro

OdgovorNapisal/-a alesjo » Ne Maj 06, 2018 21:19

widmann napisal/-a:Glede ročne tudi meni ni jasno Alesjo ti si napisal ,da ti ročna odlično sidra tu na posnetku pa jo vleče kot po betonu... :?

Naj ti povem, da sem imel nekaj let sidro Wasi in sem bil izjemno zadovoljen, prebil sem predlani eno eksremno nevihto na premudi, težko je to opisat ampak barka je skoraj plapolala v hudem vetru, sidro sem moral naslednje jutro odkopat, ker ga je bilo nemogoče dvignit, bilo je namreč pol metra zakopano. Sedaj pa imam sidro Rocna Vulkan in tudi to je vrhunsko sidro, ki se zakoplje čim ga premakneš pol metra po dnu, seveda je brez loka, ker mi le tako pasalo v kljun jadrnice, je pa tako sidro, ker mu lok ne omejuje vkopavanja v blatnem terenu lahko problem, ker se pri hudem vetru lahko neskončno vkopa dokler more in kdo ga bo potem dvignil, prej potopiš premec kot izpuliš sidro, seveda to so redki primeri, ampak sem ga lani parkrat kar globoko vkopal, da je vinč hudo jokal preden je prišlo sidro na plano. Kar se sidranja tiče lahko povem, da imam veliko izkušenj, namreč ko sem na morju bivam samo na sidru in nikdar v marinah ali na bojah. So boje v glavnem marsikje manj varne kot moje sidro, ko je pravilno vkopano. l.p. alesjo
Daki

Re: Sidro

OdgovorNapisal/-a Daki » Ne Maj 06, 2018 21:44

Ja, res me je zmotilo, ker je tip kar vlekel in vlekel, pa ni zagrabilo, čeprav gre za kvalitetna sidra :shock:

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta