Dopust smo pričeli v soboto 11.7.2009. Dopoldan sva z mojo boljšo polovico prispela v marino Veruda, kjer je še vedno privezana naša jadrnica Aurora. Sledilo je tisto najbolj vroče opravilo – pretovarjanje vsega kar je v avtu na barko. Kljub temu, da se vsakikrat odločimo, da bomo to opravilo izvedli počasi, z več pavzami, tako kot bi bili na dopustu, je na koncu rezultat mokra majica, glava kot izpod tuša, skratka moker kot bi padel v morje.
Drugi dan, v nedeljo, smo skupaj s še eno jadrnico, s katero smo sosedje na pomolu, štartali proti jugu. Namen smo imeli, da skupaj s sosedi, par dni plujemo skupaj, potem pa gremo vsak proti svojemu izbranemu cilju. Nekako smo si izbrali cilj: v kratkih etapah do slapov Krke in nazaj.
Po poti smo srečali tole barčico
Preko Kvarnerja je bilo vetra le za vzorec. Glavno jadro je služilo le za senco in kakeka pol vozla več hitrosti. V zadnji tretini je veter vendar obrnil v bolj ugodno smer, ter pojačal, tako da smo končno ugasnili motor in prisluhnili tišini
Mimo Srakan
Mimo Lošinja
Popoldan smo se zasidrali v še vedno lepem zalivu Krivica na Lošinju. Noč je bila mirna.
Zjutraj smo se po zajtrku odvezali od skale na obali, ter dvignili sidro. Zapluli smo mimo Ilovika, Silbe, skozi prehod med Premudo in Škardo, mimo Ista, v zaliv Pantera na Dugem otoku. Tam smo se privezali na bojo. Kasirajo tudi če si na sidru. S čolnom sva se odpeljala do pomola, ter odpešačila do svetilnika Veli rat. To je res idiličen kraj. Priporočam obisk.
Naslednji dan smo zopet ob slabem vetru odjadrali naprej proti jugu. Ob vzhodni obali Dugega otoka je moj najljubši teritorij za jadranje. Občutek imaš, kot da si na jezeru. Pa tudi vetra se vedno najde za napet jadra. Ponavadi, ko prijadramo do tam, se nam nikamor več ne mudi in ni važno ali jadramo s šestimi ali s tremi vozli.
Takole so nas gledali s sosednje jadrnice.
Sidrišče smo si izbrali na levi strani zaliva, pred naseljem Luka. Proti večeru smo se, skupaj s sosedi, odpravili v Luko na pijačo. Vendar je bilo, kljub pozni uri, vroče kot v kotlu.
Zjutraj smo dvignili sidro, ter po bližnjici, južno od otočka Luški, (globina 2,9m) zapluli naprej proti jugu. Pihal je šibak maestral. Jadrali smo s hitrostjo 4-5 vozlov. Popoldan smo vrgli sidro v zalivu pred mestom Murter, na globini 5m.
Morje tam ni najbolj čisto. Zvečer smo šli na potep po mestu, a nas je zopet vročina pregnala nazaj na barko. Ponoči je pričela pihati burja, ter ohladila razgreto ozračje. Tukaj je bil tudi zadnji skupni postenek z našimi sosedi. Od tu naprej smo šli vsak po svoji poti.
Odpravila sva se proti Prviču. V naslednji noči, ter naslednji dan, naj bi nas dosegla fronta z nevihtami, zato sva iskala varen privez. Med potjo sva se zasidrala v zalivu Koširina na Murterju.
V prelepem morju sva se okopala, pripravila kosilo, ter po krajši siesti odjadrala naprej. Zaliv je odprt proti JZ. Za ostale vetrove je OK. Na obali je avtokamp. Parkrat smo v zalivu sidrali preko noči, bilo je mirno.
Mimo Tribunja
Nas kdo opazuje ?
V Prvič Luki sva se privezala na pomol. Šefica je kmalu prišla z blokom, ter denarnico. Cena ni ravno nizka, 26 kn za meter barke, vključno z elektriko in vodo. Ponoči je pričel pihati močan jugo. Intrument je pokazal 40 vozlov vetra.
Valobran dobro opravlja svoje delo, a kljub temu so bile barke ob pomolu malo nemirne. Valovi ki pridejo v zaliv mimo valobrana se na obali odbijeo, ter povzročijo dihanje morja. Tudi naslednji dan sva ostala na Prviču. Izplula ni nobena barka. Tudi redna linija, katera pristaja ob pomolu je imela velike probleme pri manevriranju.
Dan sva izkoristila za sprehode po otoku. Proti večeru se je vreme umirilo in imeli smo mirno noč
Zjutraj sva, bolj zgodaj kot ponavadi, odvezala jadrnico, ter jo usmerila proti Šibeniku. Jutro je bilo, v primerjavi s prejšnjimi dnevi, kar hladno, a brez vetra.
Svetilnik pred vhodom v kanal.
Pa še trdnjava
Malo večji byboat.
Ostanki JLA
V Šibeniku sva še natankala gorivo, ter odmotorirala proti Skradinu.
Prvi most
Po kanjonu navzgor.
Zanimivo je, da je bilo po Krki kar precej prometa, a nihče od ''motoristov'', ni glisiral.
Prikazal se je Skradin
Ob 10:30 sva se privezala v Skradinu, ter se kmalu odpravila do ladje, katera te odpelje do slapov. Ladja vozi vsako polno uro. Prevoz je zastonj, plačaš pa vstopnico za ogled slapov – 95kn po osebi.
Pajer 1: Labodi ti pošiljajo lepe pozdrave
Po približno desetih minutah plovbe z ladjico, smo zaslišali alarm iz strojnice. Mornarji so začeli tekat po barki, iz strojnice se je širil dim. Motor so ugasnili, ter vrgli sidro. Odpovedala je vodna črpalka za hlajenje motorja.
Že po par minutah se je ob našo barko privezala druga, ter prestopili smo na njo in nadaljevali plovbo.
Takoj ko smo se izkrcali, sva ugotovila, da sva za ta izlet izbrala najboljši dan v dopustu. Nevihta je prejšnji dan ravno prav ohladila ozračje, da je bilo sprehajanje ob slapovih, potočkih in jezerih prijetno, ne prevroče.
Zvečer sva v Skradinu srečala prijatelje, ter skupaj preživeli lep večer.
Naslednje jutro sva izplula proti morju.
Še pozdrav Šibeniku.
Prvi dan povratka proti domu, sva prijadrala do zaliva Soline, na Pašmanu. Zaliv je posejan s priveznimi bojami, cena 12 kn/m.
Maestral, kateri nas je pripeljal do tam, je zvečer ponehal.
Noč je bila mirna in prebudila sva se v čudovito mirno jutro.
Po zajtrku sva se odvezala od boje, ter zapluja proti severu.
Krajši postanek, v prehodu Ždrelac, sva izkoristila za pripravo kosila. Ždrelac se ponaša z novim mostom. Meni osebno je bil prejšnji bolj privlačen. Globina, cca 2m, na bojah ni ravno za brezskrben počitek, zato sva po kosilu takoj krenila naprej. Odločila sva se za Brbinj.
Boje na desni strani zaliva so bile vse zasedene. Na nasprotni strani je na novo postavljenih kar nekaj novih. Tam sva si izbrala eno od prostih. Koncesionarji so nama pobrali 100kn.
Sledila je, kot ponavadi, vožnja s čolnov do pomola, ter sprehod do sosednjega zaliva Lučina. Ker se nama še ni mudilo domov, sva naslednji dan ostala v Brbinju, ter uživala v čistem in toplem morju. Po dveh dnevih sva se odvezala ter preselila par milj proti severu, v Božavo.
Ponovno sva pred burjo iskala zatočišče v tej lepi vasici. Vez ni ravno poceni (167 kn za E31), a kaj ko me vedno ko grem mimo kar povleče noter. V Božavi sva zaradi orkanske burje ostala tri dni. Izkoristila sva sprehode, kopanje ter kopanje v Sakarunu. Iz Božave vozi vlakec v Sakarun. Če se prav spomnim, stane vozovnica 15kn.
Tale revež je pa čisto malo prevelik, da bi parkiral v mandraču.
Po treh dnevih počitka, sva zjutraj odvezala jadrnico, ter odjadrala proti severu. Na začetku sva imela šibko burjo, katera je bila idealna za jadranje. Kasneje je se je burja okrepila, tako da sva imela malo več dela z jadri. Jadrala sva po zunanji strani Ista, Škarde in Premude, kjer je bilo jadranje ugodno. Med otoki je bila kombinacija burje in valov neprijetna. Napovedano je bilo da bo burja po dvanajsti uri ponehala. Planiral sem, da bi bila takrat približno na koncu Premude. Tako je tudi bilo in do Lošinja sva imela mirno morje.
Med Lošinjem in Unijami se je burja zopet okrepila, tako da sva že hotela pristati na Unijah. Razmišljal sem, da so zopet vremenarji nekaj zaje…, a se je, še predno bi moral zaviti proti zalivu, vse skupaj pomirilo. Podaljšala sva proti Verudi. Kvarner je bil miren.
"Dobrega štromarja zruka samo slab šnops":)
to pa je dalo piko na i! Bravo! Še pred pol ure sem na HTV gledal oddajo o morju in ribah, zdaj pa preberem še to, kar si ti spisal,..... me mika, da bi se preselil na morje. Res pohvalno in res čudovito.
