Moj znanec Marko je na Madagaskarju, kjer je izdelal leseno jadrnico iz drevaka, tako kot je prikazano na sledečih dveh fotografijah:
Z njegovim dovoljenjem vam posredujem nnjegovo sporočilo in občutja, ki jih je imel pri prvih preizkusih ročno izdelane jadrnice. Dne 21.08.2010 je zapisal sledeče (tekst je nekoliko skrajšan):
Ravno sem se vrnil z reke kjer sem danes že v drugo uspešno jadral s svojim »jadralnim drevakom« (sliki pripeti). Že več mesecev sem sanjal o tem, sedaj pa sem končno sanje uresničil in lahko po reki jadram prav tako kot sem si zamislil. Do ideje sem prišel, ker sem tolikokrat videl kako po tukajšnjih širokih rekah veter lepo piha.
Ker je drevak preozek in nestabilen za jadranje sem izdelal stabilizatorja iz dveh trimetrskih plastičnih cevi, ki sem ju s pomočjo ognja zakrivil v bananasto obliko in konce zamašil s plastičnimi lončki. Ti cevi sta potem z dolgimi koli pritrjeni vsaka na eni strani drevaka tako da celota v resnici tvori »trimaran«. Jambor je tudi 3 in pol metrski kol, jadro pa je močna bombažna tkanina. Šivilja pa mi je zarobila in ojačila robove, ki so z vrvjo pritrjeni na jambor in boom. Zaradi krmila me je dolgo časa »bolela« glava, ker nisem mogel ugotoviti kako bi ga montiral na špičasto krmo. Končno sem se odločil, da ga montiram kar na kol, ki drži stabilizator na eni strani
Da ima belec drevak v njihovem stilu je bilo nekaj sila nenavadnega. In vsi so sklepali, da bom šel ribe lovit. Nihče ni mogel razumeti, da bi imel plovilo kar za šport in za »sprehajanje« po reki.
V sredo sem končno prvič splavil plovilo in bil izredno srečen, ko je veter napolnil jadro in se je obrežje hitro oddaljilo. Neverjeten občutek, je bilo videti, da plovilo v resnici deluje prav tako kot sem si zamislil in kakor sem več mesecev sanjal. Uspešno sem opravil nekaj krogov po tej reki ki prihaja iz juga. Potem sem šel še dlje po reki navzgor z močnim vetrom v hrbet, ki me je kar hitro pripeljal do mostu, ki mi je zapiral pot, ker je nižji kot pa je jambor visok. Nazaj proti vetru pa mi ni uspelo pluti in vsakič ko sem obrnil (v veter mi ni uspelo obrniti) sem bil bliže mostu. Zato sem raje pristal kar na starem pomolu kjer je včasih vozil splav, ko mostu še ni bilo. Na obrežju pa se je nabralo toliko otrok iz tamkajšnjega naselja, da sem komaj stopil iz drevaka! In kako so bili glasni! Počutil sem se kot starodavni raziskovalec, ki je priplul nekam daleč v neznane kraje! Jambor in jadro sem snel in potem veslal nazaj. Bilo je pravo garanje proti vetru!
Danes pa sem znova jadral z malo izboljšanim plovilom. Krmilo sem izboljšal in ob sredini drevaka sem pritrdil dve gibljivi deski (namesto kobilice), da bi šlo bolje proti vetru. Mislim, da mi je kar uspelo. Danes je bil še močnejši veter a mi je uspelo obrniti proti vetru in kar me še posebej veseli, uspel sem prepluti iz te reke mimo izliva v morje (kjer je ozko grlo – na eni strani je pesek, na drugi pa skale) v drugo reko ki pride iz severa in kjer je veter delal prave valove. Večkrat so me zmočili. Ampak občutek je bil vseeno čudovit!
Evo, to je to.
Pred leti sem bil tudi sam na Madagaskarju in kakšno življenje je tam, si lahko ogledate tule:
http://www.youtube.com/watch?v=3G_lbXixZpA
POZOR: film ni jadralski ampak potopisni!
Večina jih je od zunaj prebarvana z smolo , da jim podaljšajo uporabno dobo.
