Organizator si je zamislil, da se skiperji zmagovalnih jadrnic po kategorijah srečajo v Mini-12. Nagrade so bile za žejne zanimive - 15 l (menda dobrega) vidna prvo mesto, 10 l drugo in 5 l za tretje mesto.
Tako sva se s Francetom znašla med 'delovno silo' kombinacijske regate in bil je čisto prijeten, čeprav nekoliko naporen konec tedna. Za začetek so nas malo porabili za delovno silo (razdeljevanje reklamnih gradiv sponzorjev v vrečke za tekmovalce ob prijavi in podobne kreativne naloge).
Pogled z balkona pred regatno pisarno na Marino Izola
Poglejmo natančneje - glej, cela flota! In to na kolesih!
[img]
Omenil sem nekoliko naporen konec tedna - 4 barke z balastom vred ok. 800 kg, je prenesti na roko do vode. Na srečo je bilo tudi nekaj pomoči, in Luka si je definitivno zaslužil uporabo Mini-12 v naslednjem dnevu.
Med sestavljanjem in dajanjem v vodo nisem utegnil slikati (in tale fotkič ni vodoodporen), itak se je pa to končalo že tako ponoči, da smo uporabljali LED-ico na mobitelu, da smo našli nekaj potrebnih matic in ključev zanje, pa še tako smo podložko ali dve našli šele zjutraj.
Potem je bilo na vrsti iskanje prenočišča v kraju Korte kakih 6 km v hrib - če sem si prav zapomnil - v Šavrinih, ampak nekaj fotk od tega na koncu. V glavnem, tega dne smo že malo mislili, da smo zašli, preden smo našli blazino za trudno glavo (in še kaj zraven za pod kaj drugega).
Naslednji dan je bilo vse do konca pripravljeno za vožnjo in na vrsti je bil preizkus vseh barčic.
Potem pripravljene čakajo na start
Ob enajstih naj bi bil štart 'velike' regate, pa nekam ni hotelo pihati. Med tem so se Mini-12 malo preganjale po notranjem delu marine in kar malo je potrajalo, preden sem ulovil eno prosto.
S to sem se - po tako malo vetra, da so vetrokazi na privezanih plovilih večino časa kar stali, vseeno srečno odpeljal iz marine. Med tem je le začelo malo dihati (še ne pihati), tako da ni bilo nevarnosti, da obtičim pred kako barko, ki na motor pluje v marino ali iz nje.
Za mano je proti regatnemu polju na jadra plula ena večja jadrnica z napisom 'marina Izola', me v začetku skoraj ujela, potem sem ji pa kar dobro ušel.
Pred vhodom v Marino je bilo štartno polje regate in večina jadrnic je imela sprednja jadra še zvita, tako da ni bilo videti, da bi s plovbo okoli koga motil. Potem sem se začel vračati - tudi zato, ker če se tekma hitro konča ali odpove, bodo ostali na motor lahko hitreje v marini kot jaz v zelo šibkem vetru, pa bi ena mini-12 na štartu manjkala.
Kmalu po tem, ko sem obrnil, je se je veter nekoliko okrepil, tako da sem si brez bojazni, da bom obtičal v štartnem polju upal peljati skozi trop.
Srečno sem prišel skozi, preden so se sodniki odločili, sa najavijo pripravo za plov. Slik s tega časa ni, stari fotkič ni vodoodporen.
Ko sem se vrnil, so tečajniki JK Burje za optimiste povprašali, če bi se dalo kaj poskusiti. Glede na to, da je glavna regata še trajala (in trajala), ni imel nihče nič proti. V dve od štirih ladjic sta se - čeprav so enosedi - vkrcala po dva in naslednjo uro-dve so imeli kaj dela. Kasneje sta dva morala oditi, tako da so se ostali lahko peljali vsak s svojo barko, in je šlo dve uri genaker dol, razviti flok, genaker gor; kako obrniti z genakerjem proti vetru in od vetra, ne da se zatakne pri menjanju strani (odgovor je: prevleči pravočasno, pa gre zlahka).
Bili so dober vzor in tako sem se tudi jaz imel priložnost kar precej uvaditi v menjavi jader, česar pri tekmovanju s kom drugim nekako nikoli ne narediš tolikokrat.
Potem so se vrnili tekmovalci velike regate in tisti, ki so domnevali, da so zmagali v skupinah, so prišli potrenirat.
Štart za Mini-12 je bil predviden okrog 17. ure, ko je prav prijetno pihljalo.
Ampak sodniški gumoni se pripeljali šele kako uro kasneje, ko je dnevnik že popuščal
in jadra so bolj visela
in tudi hitrost, kot se vidi iz razlike med tema dvema zaporednima slikama, ni bila bogve kaj
Podjetni organizatorji niso bili brez zamisli
ampak ta tehnika se je obnašala kot burja - pihala je v sunkih - tu pa tam ja, v glavnem pa ne.
Še nekoliko (ne)potrpežljivosti tekmovalcev in sodnika na sliki
pa se je zrak vendar spet malo zganil.
Čas za zbiranje pred štartno črto - štart je bil med sodniškim gumonom in tretjo od zasidranih bark.
Žrebanje jadrnic in malo preklinjanja, ko je bilo zaradi žreba treba iz tiste, v katero se je kdo ravno 'dobro utreniral'
Minuta do štarta, se mi zdi
Trije so se zapletli, četrti je bil pa najbrž prezgoden
Še ena dobra predštartna gneča
ki se počasi razpleta
ampak ne prehitro (dve naslednji sliki sta bili tudi skoraj enaki tej)
Ob naslednjem poskusu štarta trije od štirih že 15 sekund pred štartom čez štartno črto. Ta slika je v trenutku štarta, vse tri barke v ospredju so bile torej prezgodnje in le barka v ozadju je bila točna - v tem hipu ravno pri štartni črti ob sodniškem gumonu. V njihovo veliko žalost so, če pomnim prav, ponovili štart. Ampak zdaj vsaj spet malo piha.
Končno uspešen štart, ampak ta skiper je imel najbrž PNN (popolnoma nesposobno posadko).
Štart naslednjega plova, mislim, s precej gneče
in precej manj gneče pri vožnji v cilj.
Po tekmi počitek za barke
in zanimivo nadaljevanje večera za posadke
Živa glasba ansambla Nagelj iz Kamnika je vzpodbujala k plesu do 15 minut čez 22-to uro, ko sta se plesu pridružila dva policaja, protiteroristično obkolila 'odgovorno osebo' - nekdo iz okolice se je moral pritožiti takoj, ko je veliki kazalec dosegel polno uro.
