Iz Biograda n.m. na jug in nazaj

[Marjan Tomki]

Biograd - Kakan - oziroma Veli Borovnjak
Sobota, 1.8. 2015
Izpluli popoldne, z fenomenalno zamudo (namen je bil čimprej dopoldne). Načrt klape za do torka: Vis, Hvar, Brač - in to tako, da bo par, ki mora biti že pred koncem tedna spet na delu, v torek ujel prevoz s Hvara v Split in v najbrž zares na delu že v sredo zjutraj.

In ob izplutju nič - oziroma vsaj nič uporabnega - vetra. Torej motor in kakih 6 vozlov - najbrž do takrat, ko je začel dovolj vleči maestral in je po nekaj eksperimentiranja primerno nastavljeno jadro povečalo hitrost na okrog 7.

Da o [url][b]motorsailingu[/b[/url]] nimam pojma, ker sem itak samo teoretik, bo pa že Tex po svoji navadi kratko, vsem razumljivo in natančno to pojasnil iz svojih praktičnih izkušenj z jadranjem in motoriranjem skupaj.

V mraku smo pripluli na polje boj med otokom Kakan in otočkom Veli Borovnjak, našli prosto tik otočka in se privezali. Sidrna luč tudi dela, čeprav ne pri vsakem položaju stikala - treba ga je malo žgečkati in potem pustiti v pravem položaju.

Fanta, ki prideta pobrat priveznino, povesta, da je v bližini gostšče, kamor te pripeljejo in odpeljejo z boje s svojim čolnom. Mislim, da je bilo to kar všteto v ceno, ampak tokrat nismo uporabili, kar nekaj sosedov pa je.

Sproti sem na prvi - najbolj zahodni od boj - opazil jadrnico dobrega prijatelja, na kateri je tokrat jadral njegov sin - in odplaval tja malo poklepetat. Omenijo napoved verjetnosti neverina ponoči in ko odplavam nazaj, po nasvetu za vsak primer in za vajo na bojo dodam še eno vrv. Tisti večer ni bilo (ali pa smo vsi prespali), je pa bilo naslednji večer...

Potem še malo branja navodil za chartploter in eksperimentiranja z njim - če ga v začetku nekajkrat ne podrezaš (pa ne le potrditi, da si prebral svarilo, da je le pomožno navigacijsko sredstvo) nekako ne najde satelitov, ne glede na to koliko časa čakaš. Najdem postopek, po katerem pri vsakem poskusu najde satelite.

[al]

fotke fotke!
pa kako skrbite za spremljevalko...
je to spremljevalka -punca ali spremljevalka - escort?

[Marjan Tomki]

Veli Borovnjak - Vis
Nedelja 2.8.2015

'Vstajenje' in lepi načrti...

Zbujanje, nekaj plavanja na otoček in tako naprej. Cilj Vis - ni še jasno, ali prav Vis ali Komiža - za našo hitrost ni pri 45 NM ravno blizu, kakih 8 ur 'čez prst' računamo, zato nameravamo zgodaj na pot. Iz zjutraj spet praktično nič ne piha.

...padejo v vodo

Preden se odvežemo z boje:
• vklop instrumentov na stikalni plošči,
• obrat ključka ter piskanje alarma za nizek tlak olja in da alternator ne polni in
• pritisk na gumb za zagon - in tišina - oziroma piska še naprej, od motorja pa ni slišati nič.

Prejšnji dan trije uspešni zagoni, zdaj pa motor ne migne, le alarm cvili, dokler je pač ključek v delovnem položaju.

Pogled na kazalec napetosti na tabli nad navigacijsko mizico - oba aku nad 12 V. Ko pritisneš gumb, kontrolne lučke svetijo za las manj kot ko ga spustiš - torej gumb sam ni crknil. Zakaj neki sem se dal prepričati, da ne bom rabil multimetra...

sapca bi še kaj poskusil, čeprav ni 'od foha', jaz pa nočem tvegati, da nas obtožijo, da ne dela zaradi česa, kar smo poskušali. In še posebej, ker sem 'bos' brez multimetra in brez načrta elektrike, bomo delali to, kar nam rečejo, in povedali izide. Če po njihovih navodilih kaj 'skurimo', nam to težje zaračunajo, kot če kaj 'čaramo' sami.

Torej telefonada izposojevalcu - ampak se pokaže, da je najprej seveda treba počakati, da tam pridejo v službo.


Mate se oglasi - ampak on je stručko za jadrovje, vrvje, sidra in podobno, ne pa za elektriko. Njegov konec je v gavnem OK, zeza pa elektrika. Nazaj pokliče nekdo drug (na naši strani se je pogovarjal sapca) - in malo potraja, preden vsaj približno pridejo čez zvezo simptomi; brez tega na drugi strani še malo bolj samo ugibajo, kaj bi bilo.

Jaz imam na sumu slab stik, ampak brez multimetra ali vsaj žarnice in dveh kosov žice tega ne znam zlahka najti, kje - oni pa čez telefon še malo težje.

Čas teče...

Končno pridem brez posrednika (ki le približno prenese, kaj se zgodi) do telefona in do nekoga na drugi strani, ki ve kaj vprašati. Naredim točno, kar reče in natančno povem, kaj se zgodi (in ne zgodi).

Odprt pristop do motorja, zaganjač, njegov 'solenoid', čez telefon se zmeniti, kateri kabel je kateri. Nič na otip razmajanega, en kabel nepovezan v zraku - mož na drugi strani ugotavlja, da ni povezan s problemom (in nekaj dni kasneje se izkaže, da je - vsaj kar zadeva vžig motorja, res odveč).



Na koncu pravi, da naj razklenem spoj (ploščati vtič, kot je na sliki spodaj desno - blade connector?), umaknem gumo z najdebelejšega + kabla na dovodu na zaganjač in pritisnem na vijak, na katerega je ta kabel privit.

Domnevam, naj neposredno pripeljem tok na rele zaganjača (obide gumb, povezave do njega, morebitno kaj čez ključavnico... in s tem vse morebitne slabe spoje na tej poti).

Naredim, solidno letijo iskre in umaknem kabel in prste.

Poročam o iskrah - reče, da naj kar letijo. Ponovim vajo in držim. Motor obrne in steče.

Reče, naj ugasnem in poskusim pognati na gumb. Naredim in vžge na gumb. Pozaprem pokrove okrog motorja, preverim instrumente itn. - vse poskušeno kaže da dela. Odvežemo od boje in recimo tri ure kasneje od načrta odplovemo med otokoma Kakan in Kaprije in naprej približno SSE proti Visu.

@al

Tokrat nisem imel ničesar, s čimer bi lahko slikal. Ostali so, ampak za zaj ne kaže preveč, da bodo slike prišle sem, tako da ne vem, ali bo kaj fotk.

[al]

najbrž je akk. daj najdi tam nekoga, da ti posodi enega za štart, da vidiš.
potem pa jbg v Šibenik po novega (na račun charterja).
zihr ga majo na pumpi, če boste prepozni za kaj drugega.
pihal bo NW tko da imate veter za tja.

[Marjan Tomki]

Al, to je zgodba iz prejšnjega tedna, ki je že rešena. In opisan je šele začetek zapletov.

Pripovedujem jo, ker so napisali, da je bil prvi povzetek s potepa prekratek.

Ne bi pomagala zamenjava ne enega ne drugega akumulatorja. Instrument, vgrajen nad navigacijsko mizico je takrat itak za oba kazal, da sta polna, in sta takrat res bila.

Pa v Šibenik skozi Kanal Sveti Ante brez motorja je najbrž sitno, zlasti, če ne piha in v sezoni, ko je gost promet. In če ne veš, ali boš lahko vžgal motor ali ne... ni me prav vleklo tja.

In tudi ne bi utegnili - sapca je hotel svojemu prijatelju iz Amerike pokazati Vis, pa ona dva sta morala ujeti povezavo v torek s Hvara, pa bi še za v Šibenik pri najboljši volji zmanjkalo časa, pa...

[al]

aja....
jaz sem mislil, da se ti to zdaj dogaja...

ja zakaj pa ne napises vsega na enkrat ali pa das vedeti da se ti je to ze zgodilo....

skratka. jebes akk.
kako pa kaj spremljevalka?
a je bila "pridna"?

[Marjan Tomki]

aja....
jaz sem mislil, da se ti to zdaj dogaja...

ja zakaj pa ne napises vsega na enkrat ali pa das vedeti da se ti je to ze zgodilo....

skratka. jebes akk.
kako pa kaj spremljevalka?
a je bila "pridna"?

Na prispevkih mislim da v podnaslovu največkrat piše, na kateri dan se nanaša. Pisal sem pa, ko sem utegnil.

Spremljevalka... nekaj vas je malo twisted (smotanih).
Z njenim sta se dobro razumela, oba mislim da sta bila na jadrnici prvič, pa verjetno ne bo zadnjič, on je precej krmaril, pa tudi ona kar nekaj časa, pa... Kuhal je pa največ Andy. Pa podnevi spal tudi.

[Marjan Tomki]

Veli Borovnjak - Vis
Še vedno nedelja 2.8.2015, popoldne in pod večer

Plovemo podobno kot prejšnji dan z motorjem, dokler ne začne vleči veter s kake ugodne smeri, potem dodamo kak vozel še z jadri. Vidljivost dovolj dobra, da se je dalo že pri koncu Žirja slutiti Vis in na oko krmriti nanj. Zlasti tisti Jernej, ki je nov, je zelo z veseljem krmaril, tako da Mujo (Autohelm karkoli že) kar ne pride do dela.

Tu pa tam kak val, kakršen bi prejšnji dan koga še motil, ne moti nikogar več.

Andy mislim da je povedal, da je njegov oče rad plul, njega pa se ni dosti prijelo. Osnovne veščine zna, tudi giblje se dobro po zibajoči se barki, tudi krmari kar OK, ampak bolj ga zanima kaj bo na cilju kot pluti, in ne zanima ga posebej pluti dobro.

Z zahoda in jugozahoda pooblačitev, bili so znak približevanja fronte ali česa podobnega (prejšnje dni je zadelo severnejše kraje). Do večera ni videti nič posebnega, ampak če kaj bo, kaže, da bo z zahoda.

Wifi na jadrnici omogoči, da Andy na internetu najde, da bo ta večer v ali pri krajo Visu Sailing Week imel fešto - in tako Komiža odpade, gremo v Viško luko.

Plovemo ob severni obali proti vzhodu, se nekajkrat za kratko ustavimo, da se namočimo v morje (morda pri Uvali Tihi ali Uvali Saline) in mislim da v Uvali Rogačič, kjer je bilo že zasidranih nekaj sailing week jadrnic.

Po kopanju se prestavimo v zaliv Viška luka in damo na bojo. Mornar opozori, da naj dam dvojne vrvi na bojo, da je ponoči pričakovati nevihto.

Spravimo v vodo 'tender' in nanj Suzukija 2,2 KS - in ostali se zapodijo z njim po zalivu, kolikor pač gre.

Pod večer se oglasimo v mestu - lahko bi bil Restoran Dionis - kjer bi Jernej rad kako tako veliko ribo, da bi bila ena dovolj za vse. Rekel je, da še ni imel prilike jesti tako velike, pa bi rad poskusil, kakšna bo. Najdejo skoraj tako, pa se ne uspem spomniti, kako se ji je reklo, zraven pa še ena mislim da še ena manjša škarpena. Večerji nič ne manjka, le meni zmanjka 'zmogljivosti' za sicer verjetno zanimive posladke (mislim da torta iz rožičev, česar še nisem jedel).

Stemnilo se je. Ostali se odpravijo - če sem razumel prav - naprej od fešte do fešte, jaz pa nazaj na jadrnico.

Suzuki mi ne vžge, odveslam. Malo traja, preden v temi najdem pravo jadrnico. Preoblečem se v kopalke, podvojim vrvi na boji, kot mi je svetoval mornar - od viška glava ne boli - vzamem še lopatke za na roke ter na vrnem tender na pomol, potem pa odplavam nazaj na jadrnico.

Pospravim še, kar je bilo obešenega in je posušenega, prestavim in dobro pripnem ostalo.

Pred polnočjo se začne bliskati, a je večina strel tako daleč in/ali tako nizko, da se jih ne sliši dobro, nekaj udarcev strele pa je v otok dovolj blizu, da grom ni več zamolkel ampak prasketav, in od bliska do zvoka je morda 2 sekundi: recimo pol kilometra daleč. Poberem preostanek 'perila' in pogledam, kako stojimo - kaže, da ni problema.


Potem imam vtis da ognjemet nekoliko pojenja, veter potegne, vendar v zavetju nič zelo posebnega, morda 20 in kak sunek tudi 30 vozlov, merim pa ne. So pa zaradi vrtinčenja okrog otoka sunki precej iz vseh smeri. In ulije se, po zvoku sodeč kar odskakuje. Korpomorto drži, posebnih valov ni, posadka se dobro zabava na kopnem, na jadrnici pa nič posebnega. Zaspim 'ko ubit'.

Zbudim se, ko 'prikaplja' posadka - rekli so, da okrog pete ure. In med prvo in drugo 'furo' je nekje poniknilo eno od vesel za tender. Dna ni bilo dobro videti, tako da tudi če je padlo v vodo, ga nismo našli.

Malo poslušam, kako so se imeli - in kaže da dobro. Potem do (kar poznega) jutra mir. Malo mi je žal, da nisem vztrajal, da bi se zvečer dogovorili za dopoldanski cilj, ker bi lahko plul med tem, ko spijo, ampak bom pa naslednjič.

[Marjan Tomki]

Vis, luka - Uvala Vinogradišće, Sveti Klement (Paklinski otoci)
Ponedeljek, 3.8.2015

Ostali se počasi zbudijo, Jernej mislim da celo - na eno veslo, drugega ne najdemo - odvesla po svež kruh. Suzuki se pa tudi ostalim ne pusti vžgati.

Andy spi do opoldneva, ostali pozajtrkujemo, se dogovorimo za smer proti Hvaru - kjer gresta obe delovni žrtvi naslednji dan predvidoma na 'brzobrod' za Split - in poženemo motor.

Opla... Poskusimo pognati motor jadrnice. Instrumenti in ploter na razdelilni plošči vklopljeni, sidrna luč ugasnjena... ključek obrnjen in alarm cvili, motor na gumb spet ne vžge.

Vžgem motor po metodi prejšnjega dne s kabelčkom in veliko iskrami. Alarm utihne in lučke za olje in polnjenje ugasnejo.

Ampak zdaj avtopilot nekaj rožlja, kot bi bil vklopljen, na zaslonu pa ni videti nič pametnega, in tudi pritisk na tipko 'stand-by' nič ne pomaga.

Odvežemo se z boje, sapca izplove iz zaliva, potem obrnemo približno v kurz 45°. Zjutraj spet nič uporabnega ne piha, torej motor.


In spet na telefon...

Ko pride do pooblaščene žrtve, sapca pravi, da nas osumijo, da pač ne znamo ravnati z barko. Kaže, da je/bo mogoče še prišlo prav, da smo delali izrecno le to, kar so nam rekli.

Precej pregovarjanja, kasnejših klicev in končno dogovor, da se najdemo naslednji dan ob devetih dopoldne na Hvaru na črpalki z gorivo z električarjem, ki mu je ime Vanja.

Med tem se tu pa tam pojavi kaj znakov na Raymarine autohelmu in enkrat prime tudi tipka Standby, tako da avtopilot neha rožljati.

Ostale utrujene od noči za kako uro spet vzame spanec, potem pa obrnem vzdolž obale Paklinskih otokov proti vzhodu. Mimogrede, tudi jaz sem mislil, da so Pakleni, pa potem na Svetem Klementu izvedel, da ime ni po peklu, ampak naj bi bilo po paklini, smoli, ki so jo včasih tam dobivali in uporabljali za zasmoljevanje ladij.

Dobro uro kasneje smo se zasidrali v natrpani Uvali Vinogradišće - na južni strani Sv. Klement. 30-40 jadrnici, podobno motornih plovil, veliko zasidranih in vezanih na obalo, nekaj zasidranih v sredini v zalivu četrt kilometra krat slab kilometer - oziroma dober kabel x slabe pol morske milje.

Sapca zasidra na prostem mestu na sredini, po navodilih na tečaju x-krat globina -> dolžina verige, spet sicer še bolj sapica kot veterc, ampak vrtinčenje v razne smeri. Recimo da smo na 8 m globine, 5x8 -> 40 m verige, to pa je 30+m krog okrog sidra, in natrpano sidrišče.

Ne vem čisto zakaj, ampak rajši ne plavam nikamor daleč od barke - če ima še kak sosed toliko verige, se gladko kdo s kom zadene, pa še če se kdo zasidra kje blizu nerodno zasidra...

Vseeno se potem okrog malo sprazni in se tudi jaz razplavam.

[Marjan Tomki]

Uvala Vinogradišće, Sveti Klement (Paklinski otoci) - mesto Hvar
Ponedeljek, 3.8.2015, popoldne in pod večer

Po kopanju poženemo motor na kabelček in iskre, čeprav ne takoj - kaže da je mesto, kjer iskre letijo bolj in vžge in mesto, kjer manj in ne vžge. Zbirka simptomov za električarja za jutri se veča...

Dvignemo sidro - pri pognanem motorju - in gre počasi. Spet tudi zezajo instrumenti... Ni mi jasno, ali je slab stik tam, kjer ovira polnjenje delovnega akumulatorja ali tam, kjer porabniki odvzemajo tok, ampak nekaj od tega dvojega je, in če pri pognanem motorju ne gre dobro, je - zakaj zmaja sem se pustil prepričati, da ne vzamem s sabo multimetra...


Skozi preliv med Borovcem in Planikovcem na motor odplovemo pred mesto Hvar, kjer se bomo jutri odložili dva na brzobrod in se srečali - če bo sreča - z električarjem.

Gneča, promet, iščemo po nekaj uvalah proti zahodu, nič pametnega. Vrnemo se pred luko - lahen zahodnik, za poskus spustimo sidro blizu začetka kopališča in položimo verigo z vetrom. Smo dovolj na robu glavnega toka prometa. Večina bark, ki je bila prej še bolj na sredini prehoda v pristanišče, se počasi pospravi, v nas se nekako nihče ne vtika, še dve pa se zasidrata blizu. Naša veriga ne leži naravnost... če bi imel svojo barko, bi imel na njej tudi 1 l polančeve svinčene uteži (ok. 11 kg), tako pa me nosi okrog mest, kjer trenutno leži veriga. Posadka se stušira (izkaže se, da porabi vodo in ne zapre dobro pipe, jaz pa to opazim šele, ko odidejo in ugasnem glasbo) in odide 'v life'.

Še vedno nimam občutka, da lahko pustim barko. Imam kaj brati in imam 'na uču', kako me kaj prestavlja. Me, ampak ne toliko, da bi bilo videti, da je problem.

Tista, ki se naslednje jutro vračata, se tudi na barko vrneta prej. Tokrat ne na eno veslo, ampak na vodni taksi.

Zjutraj na Hvaru - odhod prvih dveh nazaj, 'lov' na električarja
Torek, 4.8.2015

Zjutraj poženemo motor - 'standardni' način na kabelček in iskre - in pri pognanem dvignemo sidro.

Oooopla. Poskusimo dvigniti sidro, pa ne migne. Kaj pravijo kazalci? Startni aku poln, delovni 8 V (vprašanje, koliko je res, je pa prazno), slabe tričetrt tanka nafte, nič vode.

Lepo.

Kolikor seveda lahko verjamemo instrumetnov - toliko reči se že čudno obnaša...

Poskus z dviganjem na vitel z ročko za vinče za jadra, tudi ne gre. Dvignem verigo na roko - jadrnica sledi, ko jo pobiram, sidro pa potem do konca dvigne sapca - mene še vedno malo zeza rama po izpahu lani jeseni.

Odplovemo do pomola v luki, pristanemo na desni bok z dodatnim bokobranom na premcu, Jernej in Barbi s prtljago izstopita. Zadržimo premčno privezno vrv, motor naprej in krmilo desno, premec se nasloni na vrv in bokobran, krma pa se lepo oddalji od obale. Potem motor nazaj in krmilo levo ter za sabo potegniti premčno privezno vrv - lepo je šlo, bomo videli, kako bo kdaj, ko bo pihalo bolj.

Zdaj pa najti črpalko in električarja...

Črpalka je v Križni luki (del zaliva), gosto posejani s zasidranimi plovili, takoj zraven 'smetarskega' pomola. Tako črpalka kot ta pomol so zasedeni in sapca pol ure trenira plovbo na mestu (te vaje meni še veliko bolj manjka kot njemu), ker na 'smetarskem' pomolu (kamor z ostalih otokov pripeljejo smeti) pravkar z avtodvigalom dvigajo eno barko iz vode, mesta na pumpi pa so tudi zasedena.

Telefonada z električarjem, pride, z našima odšlima - na prvem trajektu, brzobrodu ali kaj že zjutraj itak ni bilo prostora, na drugem opoldne tudi ne, na tretjem malo zatem pa in sta srečno na poti.

Ko je kaj prostora na črpalki, gremo dopolnit nafto, vprašat kje bi lahko natočili vodo in če lahko počakamo električarja. Nafto lahko, voda je na pomolu v mestu (videti nedostopno - treba bi bilo dati sliko, opisati ne znam), čakat pa ne bo šlo.

Na srečo med tem do konca dvignejo tisto barko in pustijo nas, da tam počakamo električarja, če se bomo nemudoma umaknili komurkoli, ki bo moral pristati zaradi oskrbe otokov (ali smeti).

Bomo. In kaže, da nas bodo pustili tam opraviti, kar moramo, ker res ravnamo tako, da nikogar ne oviramo. Če/ko treba, odvlečemo jadrnico trideset metrov naprej, pa pet metrov nazaj...

Ampak to imam jaz že za eno od tistih nekaj dobrih izkušenj s Hrvati, ki sem jih omenil. Niso morali, ni jih silil ne šef ne predpis, niso nam tudi nič zaračunali...

Potem pride okrogel starejši gospod s slamnikom, nekoliko šepa, ni videti nobene torbe z orodjem ali podobnega. Ampak je Vanja, električar, ki ga čakamo, in izkaže se tudi, da je dober.

Se nadaljuje

[tomaz_slo]

Vse kul, ampak brez fotk sem si zapomnil le težave z elektriko in smolo-paklino. Btw - a imaš kakšno fotko te pakline?

[Marjan Tomki]

Tomaž, tokrat žal nič fotk od mene. Mojemu najdlje uporabljanem in priljubljenem fotkiču je po vsem sodeč izdihnil akumulator, poleg tega pa je bilo polnjenje na 220V, kar tokrat itak ne bi šlo.

Kar je bilo novejšega, je bilo prepoceni? in večinoma 'pocrkalo' (v glavnem vodoodpornost, že na znoj...).

Morda kaj fotk najde Jernej, sapca ali Andy - ti so nekaj poslikali in tudi posneli, ampak ne vem če bo in če bo, kdaj bo.

[Marjan Tomki]

Električni del zgodbe
Torek, 4.8.2015

sapca in Andy se umakneta na kopno v senco, midva z električarjem pa se spraviva nad barko.

Jasno je, da ima 'poln kufer' celega poletja tipov, ki vse vejo (se sliši kaj znano? ) in jaz dajem info samo o tistem, s čimer se trenutno ukvarja in kar vpraša, naredim kar reče in povem, da sem to naredil.

Torej on: Šta ne radi
Jaz: Ne pali mašina na dugme. Ima još svašta za posle...
On: To ćemo posle.
Jaz: Dobro. Upalim intrumete, okrenem ključič - počne da cvili i upale se svetla za ulje i punjenje. Onda stisnem dugme i svjetla za dlaku potamne, a motor ništa.
Ako prekinem onaj kablić i stisnem ga na onaj debeli +, lete iskre i ako pogodim pravo mesto, upali.
On: Ajd uradi na dugme.
Jaz: Naredim, ne vžge kot sem opisal.
On: Otvori motor kod startera.
Jaz: Odprem pokrov pod stopnicami in v levi kabini (kjer sem vžigal s kabelčkom).
On: odloži slamnik izvleče multimeter, se zloži zraven (boli ga koleno) in me pošlje, da delam po korakih, on pa meri.
Za vsako reč, ko reče, naredim in se zaderem (ko dam kontakt, seveda piska in moram prevpiti skozi okno) da sem naredil.
Čez pet-deset minut reče za orodje, izvlečem komplet. Rabi 13 ključ, pa ga ni. V mojem mini kompletu jemajhen cevni 13 (s tem se privije jamgor mini-12), ampak je preplitev za to, kar rabi. Gre po orodje in se vrne s PVC vrečko.
Pospreja konektor in pritegne vijak in ko naslednjič pritisnem gumb, motor lepo vžge. Domnevni razlog problema - nekdo ni do konca privil vijaka, preko katerega je šla žica čez gumb na 'solenoid' (takrat sem imel še 'status smotanega čarterista', zato mi ni nič pojasnil in zato domnevni; zadeva je bila v temi, moje oči pa niso več take kot včasih in brez instrumenta sam ne bi našel).

On: To je sad u redu.
Jaz: jeste.
On: Šta ima još
Jaz: Sve što nije na startnom ima loš napon, ali kad smo isplovili, bilo je OK. I instrumet pokazuje sad jedan aku prazan - pa i sad, kad motor radi.
On: Di su vam prekidači
Jaz: pokažem v luknji na vrhu stopnic - za vklop polnjenja enega in drugega akumulatorja in še nekaj - verjetno glavno. Na drugi strani je kontrolna plošča za motor.
On: Odvije kontrolko - nekajkrat malo vzdihne nad njo: ovo vam neču popravljati (to je tisto s ključkom, kjer se cela ključavnica obrača...) Premeri stikala in ugotovi, da so OK in v pravem položaju.
On: Di su vam akumulatori.
Jaz: Iščem najprej tam, kjer je tank za gorivo, najdeva za motorjem pod posteljo. Umaknem blazino in desko pod njo, nato spet splezam ven.
On: Upali motor, gasi motor, daj gas - više...
Jaz: se derem skozi okence dao na 2000 obrtaja, dao na 3000 obrtaja...
On: Za silo premosti rele, ki vklopi polnjenje delovnega akumulatorja - probaj sad
Jaz: Instrumenti sad rade, nema više Low input na radiostanici, GPS se upali, vinč za sidro mrdne

On: Gre na telefon poklicat Biograd - tamkajšnjega električarja - slišim potrditev za slabo zategnjen konektor na štarterju in za rele, ki vključuje polnjenje delovnega akumulatorja in ki ne dela in ki ga nima in tudi ne bo raziskoval, bo ga le za silo premostil, naprej pa naj, ko se vrnejo.
Jaz: se naučim, kje povezati med delovanjem motorja in prekiniti, ko ne bo deloval, da se bo delovni vsaj malo polnil (zasilni spoj je bolj slab in se bo grel in ne bo polnilo na polno), in prekiniti, ko bo stal, da ne spraznimo startnega akumulatorja.
On: pospravi orodje
Jaz: ga pospremim na zasluženo pivo

Z omejitvami - s tem ne bo delovni še vedno nikoli do konca poln, in vsakič ob zagonu in zaustavitvi motorja bo treba dvigniti ploščo pod posteljo in poprčkati tisti kabelček za polnjenje - zdaj vse dela.


Opomba: battery low ali input low na VHF postaji je kazalo šele ta dan po poskusu dviga sidra; prej je postaja sprejemala in na sprejemu ni kazala nič posebnega (sploh nisem vedel, da ima diagnostiko za to, tega priročnika nisem videl), oddajati - ko bi verjetno pokazalo - pa nisem poskušal. Enako je do takrat delal instrument za globino in hitrost, pa GPS ploter tudi. Vse to je čisto nehalo šele tisti dan zjutraj.

Še ena opomba: Električarju je ime Vanja, ampak običajno dela druge reči, ne bark, sicer bi mu tu naredil več reklame.

[Marjan Tomki]

Hvar (Križna luka) - uvala Vlaka, Paklinski otoci
Torek, 4.8.201
Že med pivom so me prišli iskat - za to nas pa niso mogli pustiti privezani tam, kjer so nas pustili, da smo - oziroma so nam - 'po tahujšem' poštimali elektriko.

Tank za vodo prazen; ampak tam, kjer naj bi jo lahko natočili, so bile barke in ladje (vsaj od daleč videti večje od 24 m) videti privezane druga drugi na bok, tako da smo vzdihnili in šli iskat, kje bi tisti dan prespali.

Tu smo tokrat 'trenirali' motroriranje in bolj resno motor ter jadra skupaj, saj je bilo treba z motorjem čimbolj napolniti akumulator, če ni bilo priveza s priklopom na elektriko, še posebej zato, ker je bila improvizirana povezava za polnjenje res bolj improvizirana.

Če pomnim prav, smo malo pred mrakom vpluli v uvalo Vlaka na Sv. Klementu na Paklinih otokih. Dve boji in nekaj muringov - ampak to je kazalo, da je domače ali od gostincev (in rezervirano in/ali zasedeno), mi pa tisti večer nismo imeli preveč namena hodit kam jest.

Zasidrali smo se in jaz sem se spet do jutra držal barke, med tem ko sta šla onadva na večerni potep. Med tem je bilo kar nekaj prometa k gostincem, ampak mene ni nič motilo.

Ta noč je bila - kar zadeva vreme - mirna. Zjutraj pa sem pred 'vstajenjem' ostalih dveh malo obletal okolico in obplaval zaliv.

[Marjan Tomki]

Uvala Vlaka, Paklinski otoci, Bol na Braču
in
Bol na Braču - Luka Tiha, Starogradski Zaljev na Hvaru
Sreda, 5.8.201

Zjutraj

Kazalec na električni razdelilni plošči pri pritisku na gumb kaže prazen delovni akumulator (8V, samo ne vem, če bi mu verjel). Startni kaže 12+ in motor vžge na gumb, kot mora.

Pri pognanem motorju tudi sidro gre lepo kvišku na elektriko.

Rezervar za vodo je tudi še vedno prazen, Andy bi rad videl (ali pa bi mu sapca rad pokazal) Bol na Braču. Info kaže, da bi se tam moralo tudi dati dobiti vodo, torej gremo tja.

Zjutraj še ne piha nič uporabnega, pa tudi servisni akumulator je prazen, torej motoriranje.

Tridata kaže, da se mu je nekaj zgodilo - globina ni več nastavljena v metrih, ampak v feetih (čevljih); poiščem v priročniku in nastavim. Autohelm kaže smer plovbe, ki se ujema z vgrajenim kompasom - v glavnem nič nenavadnega. Ko smo malo od obale, sapca pritisne gumb auto in jadrnica ostro zavije (kje pri ograji bi se dalo od tega tud pasti v vodo). Čudno - če pritisneš ta gumb, bi moral poskusiti zadržati to smer, ne? Še malo eksperimentiramo, pa ni uspeha.

Zdaj, ko to pišem, domnevam je zaradi nizke napetosti tako kot tridata tudi autohelm zgubil nastavitve in bi morali še enkrat narediti dealer setup. Priročnik je bil, ampak tega takrat nisem šel prebrat.

Bol na Braču - predvsem po vodo

Kup zasidranega povsod naokrog in ko smo pripluli, je tam naokoli tudi že malo pihalo, tako da se je že dalo videti koga, ki se je preganjal naokrog na veter.

Pristali smo ob obali naprej - vzhodno - od pomola. Urejena obala, čisto lahko da na novo, za nas nedvomno dovolj globoko tudi za s krmo. In muringi.

Privežemo se, plačamo vodo, nato se Andy in sapca za kako uro dve spravita v mesto, tudi v trgovino (pošla je zlasti pijača), jaz pa k polnjenju tanka za vodo.

Ko začne pri odprtini v vodni rezervar teči ven, grem zapret in pospravit cev. Potem - za vsak primer - pogledam, kaj bodo kazali kazalčki. Oba akumulatorja 12+V, torej vsaj več ali manj polno ali vsaj ne več prazno. Gorivo do konca desno, torej tudi (skoraj) polno. Voda... do pol.

Kako? Pred izplutjem iz Biograda je kazalo do konca... Ampak tudi motor je takrat vžgal na gumb in tudi avtopilot je prva dva dni delal brez posebnosti.

Gremo pogledat v odprtino za natakanje vode... Res ni videti, da bi bila do vrha. Nazaj cev iz boksa in na obalo, natočiti do konca, dokler tudi kazalec ne pokaže polno. Je tam kaka odduška, ki je zamašena, ali pa sem bil neroden in pri cevi za natakanje nisem pustil prostora za izhod zraka? Ne vem.

Potem pospravim in si ogledujem sosednje jadrnice, med tem pa počasi pojača maestral in sapca in Andy tudi prideta.

Bol na Braču - Starogradski Zaljev

Piha... in z barko naj bi bilo zdaj - razen avtopilota - vse v redu, tudi delovni aku je kazalo, da ni več prazen. Saj bi lahko tam tudi prespali, a gremo lahko končno jadrat.

Poženemo motor, izplovemo in čim se malo izmotamo iz gneče, razvijemo jadra. Treba je malo paziti na surfe in podobno, pa tu pa tam tudi kaj večjega manevrira za sidranje.

Veter dober in ugasnemo motor, a po kanalu med otokoma veter z maestrala obrne bolj z zahoda proti vzhodu, tako da je prilika tudi malo jadrati v veter in tudi nekajkrat prečiti. Za nami - najbrž ne dosti dlje od Bola - mora biti malo začetka nevihte, čeprav je najbrž sonce zašlo, preden se je do konca razvila. Nakovalasti oblak se je začel počasi nazaj sesedati vase - mi pa smo itak 'šibali' proč od tam.

Ko se začne sonce temeljto spuščati za oblake na jugozahodu, obrnemo v Starigradski Zaljev. Ker prejšnjo noč še ni bilo zaloge elektrike za računalniško ropotijo in ker jaz tudi nisem ulovil Splitske vremenske na VHF, nismo preveč prepričani v vreme, zato gremo pogledat, če bo kaj prostora v zavetju, ne glede na to, od kod bi pihalo.

V delu zaliva, ki se po karti imenuje Luka Tiha, so v vsakem zalivu, kamor smo pogledali, boje. In tu pa tam je kaka tudi prosta. Ulovimo eno pri vzhodnem rtu uvale Srednja Lokva, se malo razplavamo in Andy 'spacka' še eno 'pašto'. Sapca po telefonu izve, da gredo njegovi 'frocki' (frockice) v soboto za teden ali dva z babico na Dugi otok - in izkaže se, da se bo treba iti pozdraviti z njimi, preden on izgine za tista dva tedna nazaj na delo.

To pa pomeni, da bi bilo treba biti najkasneje v petek opoldne v Biogradu. Blizu 70 NM, če štejemo precej naravnost - kar pomeni skozi Tisno. Pa šest do sedem vozlov maksimum. In seveda zadeti, kdaj bo odprt most.

Nič ne bo dolgčas.