@ sly
'Dejstvo je, da začne blažilec, kot ga ti opisuješ, opravljati svojo funkcijo šele tedaj, ko se sidrna veriga res skoraj poravna'
Da, to drži. Veriga je pri močnem vetru skoraj poravnana.
'Dejstvo je tudi, da če pride do tega, da gre veriga iz nekih razlogov direktno od sidra proti plovilu (torej, brez da del verige leži na dnu), potem je zadeva že zelo kritična, saj sidro, razen če je fizično zataknjeno recimo za neko skalo, ne bo držalo!'
Ne, to pa na srečo ni res. Sidro odlično drži tudi, če je veriga čisto poravnana. Če pogledaš zgradbo sidra vidiš, da bolj ko ga vlečeš (četudi pod kotom malo navzgor - zato imaš dolžino recimo 1 proti 7) bolj se sidro zakopava. Po hudem neurju je včasih celotno sidro in nekaj metrov verige zakopano globoko v dno. Sidra se ruvajo takrat, ko je kot dviganja prevelik - recimo 10m verige v 5 m vode.
To seveda velja za dno, na keterem se ponavadi sidra: pesek, mivka, mulj, blato, trava, .... Večina sidrišč, ki so vrisana na kartah ima tako dno. Bolj ko vlečeš, bolj se sidro zakopava. Poleg tega mehka podlaga tudi delno ublaži najhujše sunke - seveda za ceno tega, da se oddrsaš par centimetrov. Vsaj v začetku, dokler sidro ni res globoko v podlagi.
Na skalah ni dobro sidrati, če imaš le izbiro.
Prodniki pa tudi niso idealni.
In prav imaš.
Ponavadi so na Jadranu vetrovi šibkejši od 20 vozlov, ko ima veriga še precej loka. Del je leži na tleh.
Pri vetru 50 vozlov pa loka ni več. In tudi na Jadranu te lahko doleti 50 in več vozlov. Tvoj sidrni sistem mora to zdržati, sicer je bolje v marino.
To kar je dal Nikola na sliko je šolski primer dobrega sistema.
Sile prevzame vrv, ki je (upam) raztegljiva in blaži sunke po tem, ko se veriga že napne.
Sile gredo na bitve, ki so (upam) močne in ne na sidrni vinč.
Za povrh ima dve vrvi, kar malo zmanjšuje opletanje na sidru in zagotavlja 'backup' v primeru, da se ena vrv strga.
Najlonska vrv se raztegne pod obremenitvijo tudi 30% in več.
Seveda je treba uporabljat privezne vrvi in ne kakih high tech neraztegljivih vrvi za dvižnice in podobno.
Torej ti 10m ustrezne vrvi prinese do 3m dolg amortizer, ki se resno začne raztezat šele takrat, ko je ves lok verige že porabljen (veriga napeta).
Tale link lepo opisuje kar sem skušal povedati.
http://www.rocna.com/kb/Scope_vs_catenary
Glede drajsanja verige:
Vzemi privezno vrv (krajšo in tanjšo, če imaš izbiro) in naredi na verigi 'rolling hitch' (žal ne poznam slovenskega imena za ta super uporaben vozel), spusti še dober meter verige, priveži vrv na bitvo in nato spusti še pol metra verige.
Potem bo vrv napeta, veriga pa bo v loku visela dol do vozla na njej.
Imel boš mirno spanje brez drajsanja, pa še vinč bo razbremenjen in ti ne bo spustil (se tudi lahko zgodi, če sklopka ne drži dobro).
Tale slika kaže, da praktično ni loka pri 50 vozlih:
Pri 20 vozlih pa je od 48m verige še ene 6 m na tleh.
poglede od sosedov, ki sidrajo na "italijanski" način, saj z daljšanjem verige povečujem svoj krog..., a se nikoli ne dam motiti, saj je moja lastna varnost vedno na prvem mestu.
G. Heron, se vam opravičujem, ker vas nisem vikal. Ne vem več točno, ali je, ali ni nekje na forumu pisalo, da se vsi tikamo. Kakorkoli že, opravičilo še enkrat.
