Tekme in drugi dogodki z Mini-12

[Marjan Tomki]

Zčetek sezone 2013 za mini-12

Uvod

Jutri - sobota, 20.4. - se začne praktični del (da ne bo kdo spet o teoretikih) letošnje sezone mini-12.

Kupček načrtov se je izjalovilo (kolikor vem ni nekaj načrtovanih novih bark itn., poleg jezera 'pod skalco' ni več hiške 'stan' Turističnega društva Bohinj, v kateri smo nekaj let (v zameno za pomoč pri prireditvah) smeli hraniti jadra in drugo drobno opremo, pa še nekaj drugih zapletov zraven.

Upal sem, da bo plavajoči pomol lahko v vodi že na začetku meseca in vse barke pred drugim četrtkom v aprilu (potem bi bilo mogoče tam narediti srečanje morjeplovcev), pa smo celo morali preložiti prvo letošnjo tekmo s konca aprila na začetek maja...

Jutri gre predvidoma v vodo plavajoči pomol in barke mini-12

Ne glede na to (in na predvidene padavine) jutri namočim noge (in verjetno malo tudi hlače) v Bohinjsko jezero.

Skoraj gotovo bo še kup zapletov, upam da bomo uspeli opraviti z njimi. Če bo vse po sreči, čez nekaj dni tudi fotke.

[Marjan Tomki]

Plavajoči pomol in prvih 13 bark mini-12 spet na Bohinjskem jezeru

Uvod

V soboto, 20.4.2013 se nas je dobilo - nisem štel čisto koliko. V glavnem, po zaslugi Ninje smo bili ljudje -
(in dobil sem vtis, da se je ves dan ni dalo ustaviti... - 'Primorc' je rekel, ni ime Nina, ampak vzdevek Ninja in kaže, da ustreza)

Ena od najlepših novic je bila, da se je Luka 'Primorc', ki je na zadnji lanski tekmi manjkal zaradi hude poškodbe nekje v Skandinaviji (in vseeno bil lani na koncu skupno drugi), solidno (s pomočjo zdravnikov) zložil nazaj skupaj. Tule mislim da je tudi on za pogon plavajočemu pomolu.


Če bo to še naprej OK mislim da se bo letos Marko (ki letos hrani prehodni pokal in je nanj doslej zapisan dvakrat) moral malo potruditi, da se vpiše tretjič (po tretjem vpisu ga dobiš v trajno last - jaz sem vpisan enkrat). Kolikor poznam Marka mu bo še malo konkurence čisto dobro delo - brez tega bi mu utegnilo postati toliko dolgčas, da bi se s tekme utegnil preseliti med sodnike.

Moj 'prirojeno-vgrajeni-neopren' tj. to, da me brodene po za večino mrzli vodi in podobno ne moti, je spet prišel prav.


Snega takrat - mogoče 100 m proč - v senci 'pod skalco'...

(Te štiri je 'pofotkal' Miro)

Začetno stanje

Ob in na obali okrog devete ure še vse prazno



Trobentice in sneg - tam je bila še zelo zgodnja pomlad.

Plavajoči pomol

Takole smo ga lani shranili zadnji dan oktobra, tako nekako nas je srečno pričakal.


Za začetek še od lani 'pofaulan'

Lani je nekdo odvezal eno od vrvi, ki na krepko v breg zabite kline sidrajo pomol tako, da lahko 'diha' s spremembami višine vodne gladine. Močan veter ga je zasukal za 90°C in ga potisnil na obalo.

Ko smo ga lani po tem našli, je voda že nekoliko upadla in ko smo ga na silo - v vodi dvigniti sestavljenega ne bi šlo - zasukali nazaj, je enega od L profilov zvilo in nekaj cm zraven utora za povezovalni profil celo pretrgalo.

Pred letošnjo vrnitvijo v vodo smo to nameravali poravnati in zavariti poškodbo, pa se je izkazalo, da se je 'odgovorna oseba za varilni aparat' pozabila dogovoriti zanj in... kaj pa zdaj?

Manjša panika, potem pa se je izkazalo, da ima Robi - tudi član kluba, ki tudi ni prav daleč doma - primeren varilnik in tudi zna ravnati z njim (takih, ki znajo, je bilo v klapi več, ampak 'bez alata nema zanata' in 'še posebej če si ženin, brez 'onega' ne hodi na svatbo'...).

Poravnano, zavarjeno (po blatu se vidi, kako globoko v blato je nasedel pomol takrat, ko smo poškodovali ta ogel, kamen zraven pa je prišel prav, ko je bilo treba z vara potolči žlindro).



Tile dve fotki sta pa v čast Murphy-ju - ampak o tem več malo nižje.

Pa s pomolom na pot

Prikolica za prevoz štirih bark z jambori in balastom vred (in vse skupaj pod 750 kg, tako da gre na tretjo tablico - spet trikrat hura za Franceta za načrt in izvedbo) se je spet izkazala tudi pri prevozu sestavnih delov plavajočega pomola in kanuja - od lesa za po vrhu mimo železja do vseh treh plovcev.

Tule gre 'na krov prikolice' les za platformo plavajočega pomola.

In kot sem zapisal, Ninje se ni dalo ustaviti. Tisti, ki bi imel ženo samo poleg štedilnika... no ja... hm... V glavnem, v tejle klapi ni videti, da bi se kdo bal sposobnih žensk.


Pa v vodo z njim

Pomol je sestavljen iz treh velikih kosov stiropora (oziroma temu podobnega materiala, ki se pa ne napoji z vodo), na katerih sedi kovinsko ogrodje, tega pa potem na dveh robovih povezujeta dva recimo 10x5cm pravokotna profila.

Ta dva profila zadnjih nekaj let uporabimo tudi za drčo za spuščanje v vodi in vlečenje iz nje. Postaviš profila tako, da lahko stiropor postaviš nanju še na suhem, del pa sega v vodi. Na stiropor štirje lepo postavimo kovinski okvir, potem pa ostali to potisnejo, jaz pa odvlečem v vodo. Gre ko keks, pa še samo eden je potrebno, da brodi po vodi.


Meni se je zdelo, da smo imeli v desetih, petnajstih minutah vse tri v vodi.

Sestavljanje plavajočega pomola na vodi

Za amaterje je često težavno ujeti tista dva profila skozi utor vseh treh pontonov, ampak pri tem sem bil amater pred tremi leti - ko nas je kup dobro mislečih plezalo po pontonih in tlačilo to sem, ono tja.

Vtakniti profila v utor na prvem ni problem, ujeti potem v drugega pa zna biti. Pa nič več amater ali ne, tokrat je bil problem. Najprej je bilo nekaj govora o nerodah (to sem jaz godrnjal o sebi), potem je poskusil še kdo drug - in pri tem sem ugotovil, da je zvar zožil utor za profil.

Pol milimetra...


Pila... nič pila. Zadeva je bila pretrda za pilo - poskusili smo s tremi različnimi. Predsednik - še en Marjan - je rekel, da se je zadeva po vsem sodeč po varjenju nekako zakalila - in prišel na idejo, da bi človek potem morda lahko kaj naredil s kladivom. Držaj prvega kladiva tega ni prenesel, drugo kladivo v predsednikovih rokah se je izkazalo in v naslednjih 5-10 minutah sta profila bila na mestu, pontoni 'na uč' razporejeni na enake razdalje po profilih (izšlo se je na en prst - debelino, ne dolžino - natančno) in priviti vijaki, ki držijo profil v pontonih na mestu.

Še ploščad...

Lesena ploščad na vrhu - ki varuje stiropor in nas pred padanjem v vodo v prostor med pontoni sestavimo iz nečesa, kar je med letvami, morali in plohi - pojma nimam, kako se temu res reče.

Les so nama, ki sva bila na plavajočem pomolu prinašali in podajali tako hitro, da sva komaj utegnila sproti polagati (in pribiti nazaj kak distančnik, da so bile vmes potrebne reže za sušenje po dežju itn. .

Pri spravljanju lesenih delov na pontone se je bilo tudi treba motati skozi neko vejevje bližnjega drevesa, ki je običajno - če ne stojiš tam na pomolu ravno ob visoki vodi - izven dosega, tokrat mi je ena, ki je nisem hotel odlomiti, za spomin dala prasko na plešo. Tu bi malo več las prišlo prav...

Zdaj pa na mesto z njim

Ploščad - in polovica tistih nekaj sto metrov...

Ni čisto 'idealno črnogorsko delo' (za tega bi bilo mogoče treba ležati)


Cilj je pred nama - in tu so že prve barke, jambori...


Bojni posvet - to je kot trajekt, treba bo s tisto stranjo k obali, kamor pridejo 'rampe'


Torej obrat za 180° - jaz bi zabredel in obrnil na roko pri obali, ampak prevlada, da bova kar na vesla.


Bila je precej visoka voda, veter je k obali prinesel kup nekakega žaganja, da se ni videlo niti vodne gladine, kaj šele dna. Zagnano ugibanje, kje so zabiti klini (ki jih često zasuje pesek, ki ga ob neurjih prinese voda z obale) sem končal s tem, da sem z malo poskušanja lepo čutil oba klina pod sandali, ko sem malo brodil po vodi.

S presenetljivo malo težav smo k pomolu pridržali obe 'rampi' in v utor namestili - na roko, brez napora in brez kladiva - cevi, ki omogočata, da se pomol ob 'rampah' lahko dviga in spušča z gladino, ne more ga pa zavrteti okrog navpične osi (če ga kdo ne odveže od sidrnih klinov). Presneto lepo in dobro narejeno - France (načrt in dogovor za izdelavo pri Koritniku iz Domžal oziroma Depale vasi) je 'frajer'. Pa omenjeni Koritnik - po tem pomolu sodeč - kot kaže tudi.

Še privežem na sidrne kline ter privijemo žično vrv na smreko na obali, položimo letvice na rampo za 'udoben' pristop na pomol


pa še letve za 'bokobrane' pomola ob strani, pa je delovno mesto za sestavljanje bark je nared.

Barke

Priprave

Že med tem, ko smo sestavljali pomol, je nekdo (mislim da France) šel iskat floke (v njih je premčna pripona - če pomnim prav, bi lahko bil slovenski izraz zanjo napona, za zadnjo pa zatega) v hiško, ki je lani stala blizu ceste na robu prireditvenega prostora 'Pod skalco', zdaj pa je zaradi spora okrog denacionalizacije v kampu Danica v Bohinjski Bistrici.



Tudi tam blizu je bilo še nekaj snega


Malo manj ko tekoči trak

Jaz sem imel toliko dela z raznim brodenjem po vodi, da nisem uspel dobro videti, kdo so bile te žrtve, ampak Miro, predsednik in - kako jima je že ime, tretji in četrti 'žrtvi', tristo zmajev - mislim da so prinesli večino bark do obale.

Istočasno je nekaj težakov (ne po značaju) posortiralo balast


in ga pritovorilo na pomol, pa po naslednjega.


Že jaz sem imel v nedeljo soliden 'muskel fiber' tod in tam in še kje, pa so me razen za v vodo kar malo 'šparali'.

France, ki ga včasih vseeno malo zeza kolčna proteza, je šef za montažo flokov (s premčno pripono) na jambore.


Tone zajema sapo, ostali po naslednji tovor...


Dotedanji ročaj za dviganje pri krmi spet postaja privezna vrv


Dokler je barka brez balasta, na vodi leže takole.


Ko je tistih dobrih 100 kg svinca na mestu, pa takole


Tri delovna mesta, nekaj bark v vodo, k pomolu z njimi in balast vanje, potem tri barke vsako na svojo stran, pa kateri jambor že paše (za nekatere smo celo vedeli). Pripeti ali priviti flok s prvo pripono na premec, napeljati vrv za napenjanje zadnje pripone v škripce na krmi, nato dvig jambora in posaditev na tista dva vijaka in priviti.


Hm, ja, jaz bi pred tem še zategnil matice, ki držijo vijak ob utor v palubi in skrbijo - če je vse v redu, da se vijak ne bi mogel začeti obračati, ko zateguješ nosilec jambora in bočnih pripon. Tako pa na nekaterih smo, na nekaterih nis(m)o - še bo zanimivo.

Ko je ena 'runda' gotova, še 'poštimamo', kam gre kakšna dvižnica, pa vrvica poševnika in za zvijanje floka (tudi tu vsaj na kakšni barki kdo pozabil - zanimivo bo pred prvo tekmo), potem 'dekca' - krovnica, ki skrbi, da dež do vrha ne zalije barke...


in Marko (lanski skupni zmagovalec) je tokrat - ne samo ampak tudi - v kanuju vlečna služba za spravljanje sestavljenih bark na bojo.


Trenutek odmora pred naslednjo 'rundo'


Nina se ne ustavi. Ko gre v vodo nova runda in balast vanjo, po naslednji jambor - in potem bo privila matice na podstavku in potegnila vrv zadnje pripone v še eno barko.


Med vsem tem krepko zaposleni Miro utegne pripeljati še svojo barko iz Studorja, pojavi se tudi Niko, ki je pripeljal 'osmico', ki je prezimila pri njem v Zasavju.

Zadnjo 'rundo' na bojo odpelje predsednik - Marko je dobil nalogo, da 'požene' roštilj.

Po sezoni bomo po vsem sodeč lahko - teoretično, bo kdo spet zapisal - dokumentirali eno odpravo osmoze - letos še ni, razen bunkic je barka tako nedolžno gladka, da Miro nekako še ni hotel 'razkopati'... In žal je potrjeno osmoza. K navodilom za 'zdravljenje osmoze' pa pride - če še ni, če pa že je pa veliko, rdeče in poudarjeno': nosi očala - ali magari potapljaško masko - ko prediraš mehurček, če ga le malo sumiš na osmozo. Kislina v oko je vse prej kot 'blažev žegen'.

Fešta

Slike lepo pripravljene mize tokrat ne bo, ker je vsaka 'peka' izginila prej, preden sem utegnil slikati...


Luknje v želodcu od celodnevnega dela smo končno tudi napolnili - moj zajtrk je bil ena hruška in liter mleka, mislim - in zdaj je bil roštilj edinstven. Dva 'kuharja' - en odličen je bil Marko, drugi lakota, za katero pregovor pravi, da je najboljši kuhar. Ta dva v timu... mljask.

Tudi piva se je našlo, pa tudi kaj zame, čeprav tokrat ni šel nihče po 'Bohinjsko belo' niti k kakemu sosedu s kravo niti na mlekomat v Bohinjsko Bistrico.

Vrnitev in naslednji dan

V Bohinj me je pripeljal France, nazaj sem pa peljal jaz, to pride prav, da je lahko on popil nekaj piv.

Nedelja pa v razmehčavanju 'muskelfibra'...
'Bohinjci' Miro, 'Primorc'... , ki sem jim izročil svoj - edini trenutno znani - izvod ključev (so rekli, da bodo spet malo razmnožili') pa so danes (včeraj?) že bili vsaj malo na vodi, kot so obljubili.

Svoje ključe pa še čakam...

Edit1: Ena slika je bila narobe in slika Ninje z jamborom je manjkala, pa še kaka črka in poudarek. Poštimano.
Edit2: Še eni sliki je manjkal zaključni oglati oklepaj, in "Primorc" je rekel, da Nina ni ime, ampak je Ninja vzdevek. Dober vzdevek.

[Marjan Tomki]

Zdaj zgoraj tudi fotke.

[Marchi]

Dober veter in veliko poslušnih "Rusov"!
Pa kaj se na nas spomni, da končno izpeljemo eno regato. Mogoče kakšen "neumen" dan med tednom popoldne, ker vikendi se nevarno polnijo z raznorazno vsebino in nas boš težko skupaj zbobnal.

[Marjan Tomki]

Še nekaj bark mora priti, pa zmeniti se je treba za kako mesto, kjer bodo shranjena glavna jadra, genakerji ter uteži in boje bližje kot 8 ali koliko km od bark...

Pa še kaka malenkost, potem mislim da bo to šlo, da lahko to na precej poljuben dan popoldne naredim sam, če se le nekaj ur prej dogovorimo in so barke proste. Zdaj bi pa še rabil ekipo...

Mislim, da sem napisal, da sem pravzaprav imel v mislih to za aprilsko srečanje, pa ko sem videl, da se nikakor ne bo izšlo (od hiške do snega na bregu...) za letos rajši nisem ponudil.

Pa se je dolenjsko aprilsko srečanje itak dobro izšlo.

[Marjan Tomki]

Soboto, 11.5-2013 so imeli rezervirano Korošci

Pred nekaj leti smo vsako leto za tekmo peljali nekaj jadrnic na Ivarčko jezero.

Ampak potem nas je začela 'šraufati kriza' in smo večino regat, za katere bi bilo treba barke kam voziti, poskusili prestaviti v Bohinj.

Tomaz_slo je dobro in natančno opisal vreme, zaradi katerega so Korošci preložili svojo rezervacijo na naslednjo nedeljo.

Za ilustracijo k Tomaževemu opisu....

Nedeljo, 12.5.2013 so rezervacijo dobro porabile Race
(jadralni klub, pa pernate race so se tudi dobro imele)

Zjutraj še ni preveč lepo kazalo







Ko smo prišli v bližino jezera, se je začelo po malem svetliti.


Vesla v roke in po barke na bojo, sestaviti... kupček dela, ki ga nihče ni utegnil slikati.

Vrvež... in zdaj med oblaki, ki se še vedno preganjajo okoli, tudi kar dovolj sonca, da vsaj malo potegne termika.





Eden izmed štartov (bilo je najmanj 6 plovov)


Logistika...







Tako dobro oskrbo je treba nagraditi.

Med tem, ko se vrvež nadaljuje, pripravim še dve prosti barki.



Tole bo najbrž vmes še en štart.


Pa spet malo vrveža


Sodniška ekipa


in najbrž tri minute do - naslednjega - štarta


Med tem pripravljeni preostali dve barki in zdaj 'logistična podpora' vzame barko v roke


in krmilo pod noge (pedali ) - mislim, da prvič v življenju sama.


Primerno vreme za začetek - skoraj brezvetrje (kao Slo: 'bonaca')


Ostali - še en štart...


Potem veter malo pojača


In veter piha približno toliko bolj, kolikor ona več zna.


Po zavijanju ostreje v veter še ne pritegne jader, ampak če malo počakam, bo opazila tudi sama.


Sprednje jadro je že - še glavnega - v katerega od spredaj zadeva zrak izza sprednjega - počakamo


Zdaj tudi glavno - počasi, da dobi občutek


Obraz pravi, da je barka stekla - da se še bolje, ampak pomembneje je, da se nauči čutiti barko, kot to, da jaz zatežim, naj še malo pritegne škoto (in/ali malo potegne po bumu - ampak za po bumu še nismo vzeli).


Zdaj je padla pozornost, da je za trenutek pozabila na pedale oziromaq krmilo in obrnila v veter, tako da so se jadra spet malo izpraznila - ampak vmes je pa steklo, in spet bo.


Sprednje jadro spet napolnjeno - pa čeprav zdaj malo poziramo.


Sonce je nekoliko ogrelo okolico, zato malo več termičnega vetra - ampak tako kot ogreje le med oblaki, tako tudi potegne ali pa ne.

Ena vožnja skozi kader




Bohinjski 'elektro-hlaponar' - pravil o izogibanju trčenjem še nisva vzela, za to sem za to plat trenutno še jaz šef.


Zdaj se začneva voziti po regatnem polju od štarta za ostalimi - in zdaj mi je treba reči le še tu pa tam kaj, v glavnem pa se zdaj ona sama pogovarja z vodo, barko in vetrom.


Ostali pred naslednjim štartom - verjetno je moral kdo na kako nujno logistično zadevo na obalo...




Kako pravimo, da gredo račke...


In v cilju


Oblaki se začno malo temniti - čas je za navodila, kako se popušča glavno jadro, če te začne nagibati bolj, kot ti je všeč.

Dobre pol ure kasneje je nekaj čisto solidnih sunkov vetra - in sicer lepo popusti jadro, ampak pozabi na krmilo in ko barka zakroži, se jadra ne izpraznijo. Mislim, da je bilo malo cviljenja... Pripeljem zraven, ujamem prvo pripono in obrnem v smer, kamor je treba. Potem za nekaj minut stojimo z zvitim prvim jadrom, da ta prednevihtni sunek vetra mine (pa itak nismo preblizu).

Naslednje porabiva, da priplove do obale - in za ta dan bo dovolj.

Tri barke za naslednji teden na Roglo

Race so odletele, večina bark pospravljenih in na boji.


Če bo vse po sreči, se bodo vrnile štiri - klub bo kupil eno, ki jo je nekdo naredil, pa je - če sem razumel prav - ugotovil, da je v nekaj letih ni nič uporabljal.

Zapisničarka prišla do barke - čeprav je veter skoraj pošel, vsaj malo...


Še pobiranje boj


in en pogled na Karavanke in vreme ob vrnitvi v Lj

[Marjan Tomki]

Vstajniška regata

Morala bi biti 27. aprila, pa je vreme (na več načinov) nagajalo, tako da je bila prestavljena na soboto, 18.5.2013.

Vreme in podobno

Visoka voda - in za začetek je bilo treba - da se 'kopenske podgane' preveč ne zmočijo v mrzli vodi - privleči plavjaoči pomol toliko blizu obale, da bo mogoče nanj s suhimi copati in nogavicami. Tole drevo, na katero je - poleg vezi spodaj na klančini - tudi z žično vrvjo 'zasidran' plavajoči pomol, je običajno vsaj meter in pol daleč na obali.


Mesta, kjer so na obali pripeti ostali plavajoči pomoli, so vsa pod vodo.



Mladina (pravijo 'tisti s tasivimi bradami') je še 'malo zmrznjena'

Zanimivosti pri pripravi bark

Vlečem barke z boje k pomolu ... in že na drugi sliki zgoraj je videti, da je ena barka odvezana, a na srečo nasedla v mulj in med vrbe pri obali.


Videti je, da privezne vrvi na premcu enostavno ni.


Privezna vrv je lepo privezana s pašnjakom na boji, vozel - tudi pašnjak, s katerim je bil drugi konec privezan v uho na premcu, pa se je na razmeroma debeli in od starosti togi vrvi pri zibanju na vetru in valovih razvezal.
Jaz praviloma na obe strani poleg pašnjaka naredim še varovalni polvozel - tokrat tega nisem vezal jaz.


To ni edina barka, pri kateri smo imeli srečo, čeprav s(m)o bili pri sestavljanju in vezanju na bojo premalo skrbni - na precej barkah po vsem sodeč niso bile zavarovane zadnje pripone - tako da zdaj niso napete.


Tale je še precej bolj resna - gambet prve pripone (ki je všita v sprednji rob prvega jadra) je v ušesu, celo njegov vijak je še vedno tam, apak pripona pa visi. In srečo imamo, tudi jambor še stoji.


Barke - razen ene - zdaj pri pomolu.

in dela s pripravo ne manjka.


'Primorc' mi nekaj časa dela konkurenco s kratkimi hlačami in v vodi


Posnetkov s tekme tokrat ni - še tako sem imel s sabo in barko preveč dela.

Rezultati

Priprava na podelitev priznanj - generalka?



Končno...
Zmagal pred-pred-lanski zmagovalec skupno, Staš Mlakar (Loka Timing)
Drugi Niko Skočir (JKB)
Tokrat tretji - lanski zmagovalec skupno - Marko Kavs


Na tej se je dobro obnesel tudi Marko Krebelj, s katerim smo se ob takem času lani takole 'civilno' (brez tekme) podili po jezeru (klik na sliko...).

Lani je na tekmah že kar malo obupaval... Tokrat četrti.


Tu je pa Marko Kavs opazil, kdo je za fotoaparatom - na vodi je rekel, da sem ga z enim klicem 'vode', zaradi katerega je moral obračati, spravil za mesto - dve nižje pri enem plovu. Bil sem barka s pravico poti, a ne bi nič pridobil in sem mu hotel pluti za krmo, ampak mi ni dobro držala vrvica, s katero se ravna glavno jadro po bumu in če je tu preveč popuščeno, barka lahko ne posluša krmila... in obrnilo me je tako, da je on zgubil hitrost, jaz pa nisem uspel držati smeri - če bi poskušal, bi trčil vanj - za katero sem klical 'vode'.

Res sem ga zeznil, čeprav ne namenoma .

Ampak ušesa imam za zdaj vseeno še vedno cela.

[Barraqda]

Da ne odpiram na novo teme koliko stane nova 2.4m in ali jih kdo prodaja-zastopa pri nas? A kdo ve kaj se dogaja v 2.4 klasi, saj spletna stran ni dostopna.

[Marjan Tomki]

Te, ki so tu, so po vsaj deset let stari obliki, ampak ker so v bistvu enake, je tekma zanimiva.

Mednarodni mini-12

Ti imaš z 2,4mR verjetno v mislih norline (o teh mislim sem dal povezave nekje, kjer sem pisal o olimpijadi invalidov, ki je bila po običajni v Veliki Britaniji).

Kategorije mednarodnega razreda, ki veljajo za tiste.

http://www.norlinboats.com/ je verjetno stran izdelovalca - ampak vsaj zdaj ne v jeziku, ki ga razumem.

Če sicer iščeš, vprašaj googla za norlin 2,4mR sailboats (in mislim da boš priletel v debato o bodisi razvoju bodisi fiksirani klasi).

Norlin mark II je recimo daljši od našega in precej težji (in menda tudi pomembno dražji), mark III še drugačen in tako naprej.

Ob kakšni priliki morda najdem več, ampak ker ne nameravam kupiti nič takega, tudi posebej hudo ne bom iskal.

Naša - stara - različica oblike

Za take, ki 'pašejo' k našim, so zadeve praviloma samogradnja posameznika ali skupine. Bil je čas, ko je bila možnost naročiti, da ga kdo naredi, trenutno ne vem če je.

Miro je lani dobil enega rabljenega (gre krasno in skoraj nič rabljen, ampak pokazalo se je, da je nekje pod barvo osmoza - nimam razlage) mislim da za manj kot €2000, efektivno pa (obdržal reklamo na barki) za manj kot €1000.

Jaz ne vem ne za zastopnika ne za ponudnika, čeprav je JKB pravkar kupil eno samogradnjo naše oblike, ki je lastnik ni uporabljal, ne vem pa še za koliko.

[Marjan Tomki]

"Titova regata"

Včeraj je bila izvedena prejšnji teden (s 25.5. na 1.6. ) preložena regata. Bilo nas je manj kot običajno - tudi tokrat vremenarji niso obljubljali prav lepega vremena.

To je regata iz niza za prehodni pokal, ki je bil pred leti pred podražitvami v jadralni zvezi državno prvenstvo) in sem bil sicer sedmi (razen prvega večina ostalih zelo izenačenih. Kot zanimivost, pri šestih plovih so štirje različni jadralci odnesli zadnje mesto na plovu (najslabši rezultat se odbije, tako da ni odločilno vplivalo) in le eden dvakrat - in začelje je plulo z barkami, za katere se je izkazalo, da jih je bilo še za 'potrimat').

Priprave

V Bohinju se je začelo s sestavljanjem bark, ki so prispele nazaj z regate na Rogli (in delno tudi odpravo škode, ki so jo tam utrpele).

Regata

Namesto običajnega trikotnika je bil tokrat štirikotnik (tokrat še ne kakšen slalom cik-cak med bojami, ampak samo okrog štirikotnika), tako da so imeli tisti z že naštudiranimi lokalnimi sapicami manj prednosti, pa tudi smer od štarta na prvo bojo gre precej tik ob plitvini - če bo še malo nižja voda bo kdo, ki bo premalo pazil pri taki postavitvi verjetno nasedel (kar barka zdrži, uvrstitev na tekmi pa malo slabše).

Mislim da je bilo šest plovov, zadnji je padel v skoraj bonaco (ampak je potem, ko smo že bili iz bark in pri jedi, spet začelo čisto lepo pihati).

Vozil sem Pino, ki je na novo prispela s Štajerske (glej spodaj). Pri prvih plovih sem še 'šraufal', sicer pa je v nekatere smeri šla popolnoma enako hitro kot najhitrejši.

Ni pa šlo v vse smeri enako dobro in v enem plovu sem bil totalno zadnji - urezal sem se okrog tega, kako sem mislil, da bo obrnil veter (pa ni obrnil ampak pojel). Sreča, da se najslabši plov briše...

Na plovu z zelo šibkim vetrom sem - kljub temu, da sem si na štartu 'delil zadnje mesto' s Francetom Najdičem, ki je tudi solidno nadoknadil štartno 'zamudo' -'šibnil' vse razen prvih treh, sicer pa tokrat nisem videl višje od petega mesta.



Ampak ko bomo potrimali jambor, bo pa še prav zanimivo

Staš Malakar (skupni zmagovalec izpred treh let) je eden izmed tistih, ki je krepko porabil tudi elektroniko (kot je rekel, je v povprečju desetinko vozla dobil od tega, ko je glede na brzinomer poeksperimentiral z nagibanjem na sedežu). V prvem plovu je bil tretji, vse ostale je dobil.

Marko Kavs (lanski skupni zmagovalec, pa še nekaj let prej je bil že enkrat, tako da če bi zmagal letos, bi obdržal sicer prehodni pokal) je bil drugi (in je drugi tudi skupno).

France Najdič je bil tretji (na prejšnji tekmi ga ni bilo, ker je moral soditi na Rogli in zato - grrrr... grrrr... hendikepiran skupno ).

Marko Kreblj četrti (na prejšnji tekmi mislim da peti). NIko Skočir, ki je bil drugi na prejšnji regati, je pa na tej manjkal. Manjkal je tudi Luka Deisinger (lani zmagal dve tekmi, mislim, na letošnji prvi mislim da peti ali tam nekje).

V glavnem, vidim da so letos rezultati dostopni tudi po plovih in iz tega se še posebej vidi, da razen trenutno Staša ni nihče več ali manj nikomur od tokrat udeleženih nepremagljiv. Recimo Stanči, ki je bil na prejšnji tekmi 6., je zmagal en plov (tistega, v katerem je Staša zalilo).

Kot sem napisal, ko potrimamo še nekaj bark, recimo Honzovo (mogoče smo že, samo še nismo preizkusili..., tako da še ne vemo, če smo dobro). Če bo šlo tako naprej, definitivno ne bo nič dolgčas.

Pina

Sestavljanje...


Tu je videti, da je bil jambor zaradi prekratke premčne pripone preveč nagnjen naprej, ampak pred tekmo smo samo sestavili



Plove sicer lepo, ampak je bila sestavljena tik pred tekmo in tako smo, tisti ki smo bili malo bolj v ozadju pri več plovih te tekme vsi imeli še kaj bodisi 'šraufati' med tekmo bodisi kaj s trimom (obe barki s težavami sta imeli prekratke premčne pripone, tako da je bil jambor preveč naprej in jadrnica ni šla dobro v veter ).

Trenutno smo na obeh vstavitli dva 'gambeta' in je zdaj učinek, kot da je pripona ok. 5 cm daljša in jambor ustrezno manj nagnjen naprej. Bomo pa še videli, ali bo to zadoščalo.

Podobno se je zatikalo nastavljanje zadnje pripone - tudi tam sem vstavil še en 'gambet', ki je poskrbel, da se pripona ne zatakne med kolesce škripca in uvodnico, skozi katero gre pripona na krmi pod palubo.

Vreme

Zjutraj zmerno do pretežno kislo.

Oblaki na poti mimo Bleda so že bili zanimivi, tudi veterc je vel čez jezero, ampak nobenega jadra nisem videl.






Formalno prepovedati plastičnih plovil Blejcem ni uspelo, mislim pa da so zakomplicirali pravila z vkrcavanje, spravljanje v vodo in podobno - in imam vtis, da je jader zdaj malo na jezeru (bom povprašal Staša, kako je).


Na hribih okoli Bohinjskega jezera je solidno zasneženo (krepko vpliva na termične vetrove oziroma njihovo odsotnost).

Čez dan torej malo termičnih vetrov, pri zadnjem plovu veter močno pojenjal (ravno pred startom, tako da nam je nekaterim še posebej pokvaril 'timing' v minuti pred štartom) in takrat je tudi kapljalo.

Med obedom po tekmi se je razvedrilo in tudi veter je spet potegnil (ampak barke že pospravljene).
Med vožnjo sem tokrat 'šraufal' in zato nič slikal, tole je pa potem, ko smo se že 'futrali'.

Takle 'njam' se šteje v štartnino.

Po razglasitvi bom pa odvlekel še teh zadnjih 5 na bojo


Tole je pogled na zasnežene 2000-ke v okolici - pozneje zvečer pa spet kaplja.

[Marjan Tomki]

5.6.2013 - mislim da je to tretji od štirih predvidenih Odisejevih plovov, oziroma po-službenih popoldanskih lekcij jadranja - vsak 'plov' je eno popoldne po službi v Bohinju.

(Učno sredstvo Mini-12 - vodil najbrž Milan Grad iz Odiseja)

1. plov: Sestavljanje in priprava na plovbo
2. plov: Osnove jadranja v veter, z vetrom, genaker, obrati, srečevanja, pokrivanja....
3. plov: Regatno jadranje, startna procedura, vožnja med regato, regatno polje, obrati na bojah, prihod v cilj...
4. plov: Fine nastavitve jadrovja in barke za hitro jadranje











Tu pa pospravljanje in potem razmislek o naučenem ob pici v Srednji vasi, ampak tega kamera na čolnarni ni zajela.

[Marjan Tomki]

Pokal Gorenjske

8.6.2013
Zaradi 'smotanega vremena' so bile regate niza za medklubski pokal, ki so bile predvidene ena na mesec, zdaj tri v treh skoraj zaporednih koncih tedna (le en teden vmes brez, zaradi deževja na 25.5.).

Tokrat sem pristrašil z avtobusom (trije pokali v nahrbtniku).

Kaj je novega

Arhu je uspelo najti oziroma se dogovoriti za prostor za shranitev jader in ostalih drobnarij za jadranje (boje itn.) - zadeva je sedaj v nekdanjem kozjem hlevčku, v katerega ravno dobro gredo tudi bumi glavnih jader. Če lepo zložimo, gre tja noter vse bistveno in je sicer dlje, kot je bila hiška TD prej, in zato priprava več bark za kako tekmo traja malo dlje, ampak dokler je bilo to treba iz kampa v Bohinjski Bistrici, je šlo samo, če si bil z avtomobilom (javni prevoz ali kolo - 'no go').

Glede na to, da je
ena klapa minuli teden jadrala drugje (Miro je rekel, da so se 'Primorc'&Co tam hudo dobro obnesli - mislim da zmagali v svoji kategoriji in bili drugi absolutno, ampak o tem bom lahko napisal kaj več - kje je bila tekma itn. - šele ko se vidimo)
in ker je obe soboti vsaj nekaj časa padalo,
niso plule vse barke, večina letos najboljših pa je bila tudi tokrat.
Nekaj novincev

Po vsem sodeč smo dobili dva nova - študentska - člana, ki sta sicer že jadrala z očetom kot posadka, sama pa še ne. Dobrih petnajst minut o tem, da izvem, kaj že znata in povem, kaj so posebnosti mini-12, pa kakih 20 minut, da sestavimo tri barke (kjer naučimo mlajšega brata vozel ali dva, ki jih še ni znal, pa je potrebno, da jih zna), potem pa z njima na vodo in veter.

Z vodo, barko in vetrom se zbližata tako hitro, kot je za to barko običajno, tudi uvedba pravil za izogibanje trčenjem gre gladko, še celo posebnosti okrog boje niso hud problem, ampak za izogibanje v predštartni gneči sta pa rekla, da raje potem, ko bosta z dotedaj novim malo bolj domača. Tako se gresta lovit med sabo, ne takoj peljat regato.

Meni to pride prav - če bi vozila tudi ona, bi se verjetno toliko ukvarjal z njima, da bi se premalo s sabo in svojo barko.

Slike...
Edit:
Jutro je bilo ob šestih takole


ob pol sedmih takole


ob pol enajstih takole


in ob enajstih - ko se je približno začelo ogrevanje - takole


pol ure kasneje, ob enajstih, plov...


Ob 12 30 bo tole najbrže tik pred startom


Ob 13h ali zadnja dva peljeta v cilj, ostali že čakajo na naslednji štart, ali pa sta to tista dva novinca, ki sta se odločila, da tokrat še ne bosta tekmovala


Pol ure kasneje - ta plov je bil zaradi drugačne smeri vetra po polju tako, da smo začeli z levo bojo in jih puščali na desni


Pol treh, po štartu, spet z desne na levo (in boje puščamo na levi) - vidi se tudi, da je veter pojenjal, zato mislim, da je to bil zadnji izvedeni plov.


Ob 18h zateženo, sivo nebo...


In ob 19 30 priprava na sončen sončni zahod - proti Ukancu celo spet malo piha.


Ob 20h spet koprena in brezvetrje

Te slike so pobrane s kamere na čolnarni

Tekma

V načrtu je bilo 6 plovov, ampak je po petem veter tako pojenjal, da je ostalo pri petih.

Veter je bil najbrž skoraj v celoti termični (smer in jakost odvisni od osončenosti okolice) in zato, ker se je ta spreminjala odvisno od premikanja oblakov, zelo spremenljiv.

Zato - tako da je bil štart proti vetru - in tudi zato, da malo zmanjša prednost tistih, ki imajo naštudirane lokalne sapice običajnih smeri tekmovalnega polja - je sodnik za dva štarta obrnil smer okrog štirikotnika.

To pomeni, da je prva boja po startu postala tista 'pod skalo', ki je velik del časa v zavetrju in ki jo v nasprotno smer dobro prevoziš tako, da do nje in mimo nje pripelješ kolikor mogoče z zaletom.

Tukaj pa po štartu (ki je tudi blizu obale in precej v zavetrju zaradi drevja na njej) tudi najboljši še nimajo zaleta, vmesni del pa je precej naključno zvrtinčen, tako da je bilo nekaj zelo različnih strategij, za katerih pojasnilo bi rabil fotke ali pa možnost risanja.

Predzadnji predvideni plov je bil spet 'v običajni smeri.

Zadnji plov naj bi bil z zamenjavo bark tako, da bi prvi zamenjal barko z zadnjim (po dotedanjih plovih), drugi s predzadnjim... tako, da bi se videlo, koliko - če sploh - je rezultat 'odvisen od boljše barke'.

Tokrat je to menjanje odpadlo skupaj z zadnjim predvidenim plovom, ker se je oblačnost precej strnila, s tem pa termični veter pojenjal in smo ostali pri petih plovih in potešitvi lakote.

Rezultati

Zmagal je - spet - Staš Mlakar, ampak tokrat na tesno. 'Božji mlini' so sporočili, da če bi bil jaz pri zadnjem plovu 25 cm naprej, bi bil Staš šele tretji, zame pa ne bi bilo spremembe. V glavnem, spet sem bil nečesa kriv - tokrat zato, da ima Staš (Loka Timing) še večjo prednost pred zasledovalci (najbližji so iz JKB), kot pred to tekmo - in JKB razpravlja, če mi bo mogoče treba naviti ušesa.

Meni je bilo bolj pomembno, da sem se pri ciljni črti Stašu približal na samo toliko - in bi - če bi mi vetrovni pogoji dali še kakšno prednost, to verjetno uspel uporabiti in biti 25 cm pred njim.

Ušesa pa... no ja, morda pa rabim daljša.

Drugi je bil Marko Kavs, tretji France Najdič. Četrti sem bil tokrat jaz.

Fotka: Marko Krebelj (ki je sicer skupno tretji po treh tekmah )

Rezultati na JKB tudi po plovih...

Tokrat je Pina z 8 cm podaljšano prvo pripono in zato uravnovešenim jamborom plula bistveno bolje, tako da sem bil tokrat četrti.

Edit:
Staš in Marko (Kavs) sta po izračunu dosegla enako točk, a je Staš imel eno zmago več; če bi bil jaz tistih 25 cm naprej skozi cilj, bi imel Staš še vedno zmago več, ampak točko manj in bi bil Marko na regati prvi, Staš pa drugi.

Na tretjem mestu se ne bi nič spremenilo in zame tudi ne - jaz bi sicer s točko več imel enako točk kot tretji France, ampak on je zmagal en plov, jaz pa ne in bi vrstni red ostal nespremenjen.

Če se najslabši rezultat ne bi odšteval, bi bil izid tudi drugačen:

Marko Kavs bi bil prvi za dve piki pred Stašem,
jaz bi bil še vedno za Francetom četrti (z enako pikami, a brez zmage plova),
ostali bi bili pa sicer v istem vrstnem redu kot sedaj, ampak med seboj razmaknjeni samo za kakšno točko.

V glavnem, razen Marka Kavsa je vsakdo 'usral' vsaj kakšen plov in vsakdo razen Honze - ki ga po mojem še vedno zeza nekaj pri trimu jambora - samo enega, ki se je - po pravilih in odločitvi sodnika - prijazno odštel.

Torej: ni nobenih favoritov, ki bodo gotovo zmagali in več ali manj vsakdo lahko dobi vsaj kak plov - torej čisto nič dolgčas.


Nekaj fotk s kamere na čolnarni zgoraj dodanih (končno...)

[Marjan Tomki]

Regata JK Odisej, kombinirana z paralelnim/dvobojevalnim jadranjem

'Match race', nedelja, 9.6.2013

Najprej...

V prejšnji prispevek (sobotna regata za pokal Gorenjske, iz niza za medklubski pokal) je dobila še nekaj slik.

Načrt

V nekaj popoldnevih prej so imeli priprave (zgoraj že nekaj o tem), ta dan pa dopoldne kvalifikacije, popoldne pa match race bark tistih štirih, ki se kvalificirajo.

Organizator(ji) iz JK Odisej


Jaz sem se prilepil (jadrnica št. 15, skipper) za izven konkurence in fotoreporterja (kar pomen, da sem se moral izogibati vsem živim).

'Poročilo' enega od njih na njihovi strani z dobrim opisom, dobrimi fotkami 'dvobojevalnega' dela in rezultati vseh plovov in skupno.

Tole je od tam fotka 'Boji za 5. do 8. mesto


(Dimenzije slike so, kakršne so pač tam...)

Simbioza

Istega dne na istem koncu istega jezera: 2. tekma XIV. SLO pokala mlajših kategorij v sprintu in mini maraton na 5000 m, Bohinj, 9. 6. 2013, ki jo je pripravil Kajak kanu klub Bohinj (povezava je na njihovo galerijo slik s te tekme).

V času, ko je tekla njihova tekma, smo mi naredili polje za kvalifikacije tako, da je bilo v celoti v zalivu izven njihove proge, ki gre po jezeru naprej. Z nami v zalivu se pa motajo tisti, ki se pripravljajo na naslednji štart in tisti, ki so svoj plov že končali.




Tole bo najbrž en štart


tole pa obrat na prvi boji (ki je glede na veter tako kot dan prej pod skalo - in tam veter vrti za skoraj po*****et.


Tu se lepo vidi, kako je okrog tiste boje gladina gladka, torej zelo malo vetra, pa še tisti 'zmeden'.


Tule en naš plov, oni pa štart mini-maratona (5000 m, mislim).


Ko so oni končali, je bil pa 'match race' del lahko izven zaliva 'pod skalco'.


Oni na razglasitev in okrepčilo... naši mislim tudi (da se vidi, kdo se je kvalificiral)


Potem pa jadralski 'dvobojevalski' del



Tule je bila 'slikana' menjava bark (pomol ni v vidnem polju te kamere).


Pa naprej


in potem pogled na vreme po koncu tekme... od 17h proti večeru; zadnja slika je ob 21 31

Tole bo pa verjetno naprej 'sčarano' popoldne...

[Marjan Tomki]

Nadaljevanje Odisejeve regate

Najprej Marchi sporoča... zgodbe s slikami v več prispevkov, da ne bo preveč slik na eni strani.

Kolikor bo uspelo, bom poskusil - ostalo o tem pa na zgornji povezavi.

Tokrat nisem plul v konkurenci, zato sem pobral 'kar eno barko' - bila je 15, ki se ji je nekje pod vodo nekoliko oluščil gelcoat.

Slike... tole so dopoldanski izbirni plovi za vrstni red za dvobojevalni del.

Še to: 'čudno nastavljena' sprednja jadra niso čudno nastavljena, ampak zaradi hitre spremembe vetra ali refula plapolajo, slika pa jih 'zamrzne'. Ker sem tudi jaz v jadrnici in imam z njo in njenimi jadri nekaj dela, so slike bolj tako tako (kadrirane itn.).


Simbioza - mi in veslači v gneči vsak v svoji tekmi, a se ne oviramo


Veslači odšibali po progi... jadrnici pa okrog boje


Štart v obrnjeno smer, prva boja je pod skalo - gneča, vrtinčenje vetra in podobno... Boja je desno izven kadra slike.


Tisti zunaj so računali na močnejši in pravilnejši veter, čeprav bo treba ostro proti vetru (tudi jaz najbrž najbolj zunanji med njimi), potem pa je veter malo obrnil


Vmes se najdejo tudi ribiči


Po obratu - tale je najbrž za mano


Naslednji štart je v isto smer


Še eden, ki računa na močnejši veter četudi na daljši razdalji


Tule gre spet v nasprotno smer - gneča na boji


Pa mislim da spet naslednji plov - enajstka ujame devetindvajsetko



Ampak sta prekriti in notranja devetindvajsetka ima pravico do vode na boji


Jaz nisem v tekmi in 'imam pravico, da se izogibam vsem ostalim, ki tekmujejo'. Vseeno je dobra vaja - večinoma se motam - ne da bi oviral - okrog prve peterice.

Po vsakem plovu Odisej-ci menjajo barke - pred začetkom je bilo izžrebano, katero ima kdo na katerem plovu in vsak ima seznam 'svojih'. Vseh tistih devet bark je primerljivih - tudi ta, ki jo peljem jaz, je kljub oluščenemu delu gelcoata pod vodo vsaj pri tem vremenu čisto konkurenčna.


Treba bi bilo to zapisati malo prej - za tole se ne spomnim več, kako je šlo...


Bodoči zmagovalec. Milan ... mislim, da sem bil tu kljub izogibanju vsem pred njim.


Mi pa ni jasno, zakaj je številka 26. pred ciljem zvila sprednje jadro...


Še ena skupina v cilj


Virtuoz na klavirju? Ne, spet Milan - za drug plov seveda v drugi barki


No, zdaj ve, da je prvi v kvalifikacijah, in pelje po pivo, mislim.


Pogled na veslače, ki peljejo v cilj po 5 km (mislim da je to mini-maraton ali nekaj takega.


Po temle je bilo polnjenje želodcev in izračun ter določitev parov.

Izbrane so bile štiri barke in označena dva para (moder in rumen trak na vrhu jambora).

Nekaj slik z dvobojevalskega (match race) dela...




Tu pa tam se vračajo še kateri od veslačev


En par s štarta na prvo bojo, znak za štart tistih dveh je bil tretji barki znak za pripravo, na štiri minute bo treba zapeljati v predštartni protor - ampak kje je to bi bilo pa treba narisati...


Če sem si zapomnil prav, dve minuti pred štartom, in predštartnega prostora za štartno črto - tu bi bilo pričakovati iskanje prednostnega položaja ob štartu

Tu še ni videti nič takega,


Tu je desna barka na sliki na desnih uzdahl leva pa na levih in se je dolžna izogibati... ampak ti pes ti, naslednje slike prav štarta pa ni...




Štart - tu ni bilo nič hudo na tesno (da bi kdo koga prisilil v kak kazenski obrat) in plovba proti prvi boji...






Ponovim povezavo na 'Poročilo' enega od njih na njihovi strani z dobrim opisom, dobrimi fotkami 'dvobojevalnega' dela in rezultati vseh plovov in skupno.

[Marjan Tomki]

Prvič sama za krmilom jadrnice mini-12

Nedelja, 12.5.2013 - ena od mislim da vsaj štirih regat JK Race letos (jadralni klub, ampak pernate race so se tudi dobro imele) - ampak o tej tekmi je že zgodba tukajle.

Pred dvema ali tremi leti so fantje iz JK Race pri JKB 'naročili' regato z Mini-12, in ker je bilo takrat na razpolago več bark kot fantov in je bilo torej nekaj bark prostih, sem jaz pripravil nekaj njihovih spremljevalk, da so tudi poskusile. Ko so tiste - mislim da takrat štiri - fantje pri tem malo pikali, če gredo tudi pluti regato - in sem šel jaz zraven 'suflirat' (prišepetavat) - so jo tudi izpeljale in nobena ni bila slabša kot v srednji tretjini.

Potem je bila Bilijada - regata na (za?) Bili-jin rojstni dan. In tako naprej.

Tako je postopno - z malo moje pomoči - na mini-12 zaplula večina deklet (in žensk) iz tega kluba tako, da zdaj redno vozijo v njihovih regatah mini-12 (letos ne vem, če jih niso že doslej imeli štiri). Te 'punce' so bile tudi 'krive', da so Race bile lani na tekmi treh klubov - JK Bohinj, JK Race, JK Rogla - pred nami 'lokalci' iz JKB, kjer enostavno ni bilo dovolj - kaj šele dovolj dobrih - jadralk in so nas tako v ženski kategoriji povozile; saj veste, kovačeva kobila pa čevljarjeva žena sta največkrat bosi... ampak delamo na tem ...). In to dovolj, da tudi to, da smo se fantje dobro odrezali, ni nič pomagalo - tudi skupno so nas Race tako takrat 'šibnile'.

Tole pa je zgodba o tem, ko je jadrnico mini-12 prvič sama peljala mislim da Katarina (bomo preverili ), zelo verjetno zadnja izmed tistih v JK Race, ki doslej še niso jadrale same.

Sanjska oskrba in logistika

Jutro je bilo deževno in temno od oblakov; kasneje pa med oblaki, ki se še vedno preganjajo okoli, že dovolj sonca, da vsaj malo potegne termika.


Eden izmed štartov (bilo je najmanj 6 plovov)



Tule pa med dvema plovoma njen dragi prihaja po pivo...




Pivo prihaja...






"... pa dobro pluj!"



Tako dobro oskrbo je po mojem treba nagraditi.



Pripravim še dve barki in zdaj 'sanjska logistična podpora' vzame barko v roke



in krmilo pod noge (v tej barki ga upravljajo pedali ) - mislim, da prvič v življenju sama.

Najprej rabimo malo občutka zato, kako pedali obračajo barko in kako se čuti, kdaj je jadro dobro nastavljeno. Najlažje na prvem jadru, kjer imaš vrvico neposredno v roki.

Popustiš zavetrno škotino do toliko, da sprednje jadro - flok - zaplapola - če veter ne stavka, seveda - potem po milimetrih potegneš in ko se jadro umiri, si zelo blizu optimuma. Potem vidiš, kakšno je videti, ko je napolnjeno, vidiš ali kje kak rob še vedno trepeta, in neposredno čutiš, kako in koliko v katerem položaju jadro potegne.

In ko je prav, jadrnica steče - tudi, ko se čisto v začetku ukvarjaš samo s sprednjim jadrom. Glavno jadro (pri katerem jaz pred izplutjem trdo zategnem po bazi oziroma po bumu, da čim manj trepeta) namreč v začetku čisto zanemarimo, saj se vsaj po mojih izkušnjah dobi občutek veliko hitreje, če se lahko osredotočiš na dovolj malo spremenljivk.

Krmilo na pedalih in sprednje jadro sta za večino čisto začetnikov za prvih nekaj minut ravno dovolj.

To seveda pomeni, da moram tedaj voditi začetnika ali začetnike tako, da krmarijo v tako smer, da bo glavno jadro pri spuščeni škoti izpraznjeno (torej ne z vetrom in pri dovolj šibkem vetru).



Za primerno vreme za tak začetek je dobro malo bolje poznati lokalne vremenske vzorce in dnevni razvoj vremena. Tu tokrat kot po naročilu za začetek skoraj brezvetrje (kao Slo: 'bonaca')



Potem veter malo pojača



in tako veter po malem piha vedno bolj, približno toliko bolj, kolikor ona več zna.



Po zavijanju ostreje v veter še ne pritegne jader, ampak če malo počakam, bo opazila tudi sama. In ideja je, da sama uravna jadra tako, kot ji kažejo voda, veter in barka, ne pa kak nakladač iz ozadja.




Sprednje jadro je že - še glavnega - v katerega od spredaj zadeva zrak izza sprednjega - počakamo




Zdaj tudi glavno - počasi, da dobi občutek




Obraz pravi, da je barka stekla - da se sicer nastaviti še bolje, ampak pomembneje je, da se nauči čutiti barko, kot to, da jaz zatežim, naj še malo pritegne škoto (in/ali malo potegne po bumu - ampak uravnavanja po bumu oziroma po bazi jadra do tedaj itak sploh še nismo vzeli).




Zdaj je padla pozornost, da je za trenutek pozabila na pedale oziromaq krmilo in obrnila v veter, tako da so se jadra spet malo izpraznila - ampak vmes je pa steklo, in spet bo.



Sprednje jadro spet napolnjeno - pa čeprav zdaj malo poziramo.


Sonce je nekoliko ogrelo okolico, zato malo več termičnega vetra - ampak tako kot ogreje le med oblaki, vmes pa so sence, tako lahko tudi vsak hip veter potegne ali pa ne.


Ena vožnja skozi kader







Tam, kjer ploveva, plove tudi Bohinjski 'elektro-hlaponar' in ker je to bolj 'Titanik' - tako kar zadeva njegove sposobnosti za hitre spremembe smeri, še bolj hitrega zaustavljanja, kot pripravljenosti mornarja, ki ga upravlja, da se sploh čemu izogiba - pravil o izogibanju trčenjem še nisva vzela, za to sem za to plat trenutno še jaz šef.




Zdaj se začneva voziti po regatnem polju od štarta za ostalimi - in zdaj mi je treba reči le še tu pa tam kaj, v glavnem pa se zdaj ona sama pogovarja z vodo, barko in vetrom.


Oblaki se začno malo temniti - čas je za navodila, kako se popušča glavno jadro, če te začne nagibati bolj, kot ti je všeč.

Dobre pol ure kasneje je nekaj čisto solidnih sunkov vetra - in sicer lepo popusti jadro, ampak pri tem za nekaj trenutkov pozabi na krmilo in ko barka zato zakroži, se jadra ne izpraznijo. Mislim, da je bilo malo cviljenja... Pripeljem zraven, ujamem prvo pripono in obrnem v smer, kamor je treba. Potem za nekaj minut stojimo z zvitim prvim jadrom, da ta prednevihtni sunek vetra mine (pa itak nismo preblizu).

Naslednje sunke pa lepo porabiva, da priplove do obale - in za ta dan bo dovolj.

Še en pogled na Karavanke in vreme ob vrnitvi v Lj, ko se pod večer počasi spet razvedri