OSMOZA

[Marjan Tomki]

Blisters -žuljem podobni mehurji na in v kompozitni (armirani...) plastiki

Za začetek - če utegnete, nehajte brati tole moje in skočite na Odprava posledic zelo hude osmoze na Boatsmania.

Avtor piše dobro in jasno - moje je bleda senca. Dobro, slike so še kar (in klik na marsikatero za povezave), in nisem opazil nič, kar bi bilo resno narobe, ampak to (še?) ni dober prispevek.

Tisti, ki to dobro poznate, bodisi preskočite, bodisi poglejte, če sem ga kje polomil.

Ja, po današnji dopolnitvi se splača pogledati tudi 16 stran pdf-ja s Hemplovimi navodili na povezavi na dnu prispevka.

Sicer so zgornji in ostali viri, od koder sem črpal in/ali pobral slike, dokler nimam svojih, bodisi pod slikami (klik na sliko), pod besedili modre barve ali/in v seznamu na koncu prispevka.


V angleškem področju ima pojav več imen, eno od njih je 'blistering' - žuljavost, žulji - in pojav je često res temu zelo podoben.

Osmoza je samo en pojav v tej zgodbi, in sicer tisti, zaradi katerega se površina nad področji z že razpadlo plastiko dvigne v mehurčke in včasih tudi večje - žuljem ali mehurjem od opeklin podobne - mehurje.

To, da marsikdaj celemu pojavu rečejo osmoza, namesto da bi našli boljše ime za celoto, pa nepotrebno povzroča zmedo in zapleta razlago.

Kaj se zgodi

1. Začne se s absorbcijo, pronicanjem vode v plastiko.

2. Če je izpolnjeno nekaj pogojev (spodaj), lahko pride do razpada molekul zaradi vode, torej hidrolizne depolimeriziracije, v osnovi obratnega pojava polarizaciji, s katero plastično snov kemijsko naredimo. Glikol, običajno eden od razpadnih produktov, je higroskopen in ko je enkrat prost v strukturi, se vode ne da več posušiti, in razpadni produkti olajšujejo nadalnje propadanje.

3. Razpadni produkti hidrolize (organske kisline, glikoli...) tudi, če je koncentracija dovolj velika in poroznost površine taka, da voda lahko pronica noter, razpadni ostanki pa ne morejo ven, povzročajo osmozo.

Osmoza podrobneje

To je ime za pojav, pri katerem voda skozi za vodo propustno, za organsko kislino pa nepropustno snov potuje v smer, v kateri je koncentracija v vodi raztopljena snov višja toliko časa, dokler kombinacija koncentracij in hidrostatskih tlakov ni enaka na obeh straneh polpropustne pregrade

Ta hidrostatski tlak privzdigne površino v mehurje, ampak škoda je že spodaj, kjer je plastika razpadla. Če je razpadlo dovolj plastike in so ostanki ujeti pod zanje nepropustno pregrado, je koncentracija razpadnih ostankov lahko velika in zaradi tega je lahko precejšen tudi osmotski tlak. Če pri razpadu nastale v vodi topne snovi ne morejo ven, več ko plastike razpade, višja je koncentracija in višji je osmotski tlak.

Osmotski tlak na tem prikazu je enak hidrostatskemu zaradi razlik višine na obeh straneh membrane



Osmoza in odstopanje gel coata zaradi nje ni vse

Več ko je plastike depolimerizirane, več manjka snovi, ki na mestu drži niti v strukturi - namesto tega je tam (odvisno od tipa plastike in razpada) kaj prašnega, nekaj tekočin in nekaj mazavih reči - temu bi lahko rekli kar kuga plastike.

Razpad plastike ni edini možni razlog za mehurčke pod barvo ali gel coatom

Mogoče je kdo barval površino, ki ni bila suha, in ko sonce segreje pod barvo ujeto vlago, to lahko mestoma dvigne barvo.

Če predreš mehurček in iz njega prizleze kisla tekočina, potem pa imaš razpad in osmozo.

Zadnja je lahko kriva za kar soliden hidrostatski tlak, zaradi katerega je vredno paziti, da ob prediranju kislina ne brizgne v kako oko (vse prej kot luštno in zdravo).

Razpad, tudi kadar je do hidrolize (in osmoze prišlo), je lahko (in često je) le površinski in tedaj ne zadene ne trdnosti in varnosti barke, in je tudi razmeroma neproblematično popravljiv. Vendar, razpadne ostanke je vedno treba odstraniti in pred popravilom posušiti, sicer popravilo ne bo dosti pomagalo, oziroma je najbž škoda napora.

Ker na spodnji sliki še ni načeta plastika med nitmi, je še pravi čas za ne predrago popravilo, in trdnost in varnost še ni prizadeta.


Bolj resna - ampak že na take se na srečo naleti bolj redko.




Če pa postane koncentracija razpadnih produktov ne le v mehurčkih, ampak na splošno v lupini večja, kot je koncetracija snovi v morski vodi, pa to potegne vodo v lupino kot goba. Bolj kot goba, skoraj kot črpalka -

Če se tega ne zaustavi pravočasno, je stvar lahko hudimano resna, kot je videti na tem posnetku in v tem prispevku (klik na sliko), a je škoda lahko še vedno popravljiva (če se kakšna od tistih lukenj ne odpre na oceanu)..


Če bi ne bilo pravočasno - in pri zgornji barki ni prav zelo dosti manjkalo, da ne bi bilo pravočasno... Tako pa je dobro popravljena in se spet potepa po oceanih.



Ozadje

V temle prispevku je že malo pojasnjeno o depolimerizaciji oziroma hidrolizi pod UV.

Plastične snovi dobijo željene lastnosti tako, da iz manjših zgradimo velike in na primeren način povezane molekule. Če te velike spet razpadejo na manjše, ni več željenih lastnosti (trdnosti, kemijske odpornosti, vodonepropustnosti...).

Vodonepropustnost plastike je bajka?

Večina se nas je navadila misliti, da je plastika vododržna, pa zelo zelo pogosto ni. CD-ji lahko postanejo nečitljivi (in jih je težko obnoviti), ker se znoj s prstov vpije v pore v polikarbonatu, in spiranje površine ni problem, izpiranje strjenih olj iz por pa je. Poliranje pomaga, ampak če pobereš preveč materiala, ima laser napačno debelino materiala in so težave s čitanjem še zaradi tega.

To je tudi razlog za nekaj razprav, ali je vsa plastična embalaža nekaterih vrst, ki so v splošni uporabi za hrano, za to varna... Ampak to je čisto druga zgodba.

Če se vprašate, zaradi česa mora kirurg po določenem času zamenjati rokavice, je razlog isti - treba jih je zamenjati, preden imajo čas kontaminanti prilesti skozi - porozno - debelino rokavice. In virusi so dovolj majhni, da so pore v njih zanje več kot dovolj velike.

Isti je razlog za to, da je priporočeno, da (tudi Gorenjci) ne uporabljajo istih kondomov večkrat

Vloga pomembnega dela nege plovil (barvanje, poliranje...) je med drugim preprečevanje prepojitve materiala z večjo količino vlage, in če se na notranji strani suši (če se le da suha kaluža, lovljenje kondenza...) se približno toliko, kolikor je vseeno na zunanji strani absorbira v plastiko, na notranji suši, in je verjetnost hidrolize manjša.

Različne polimerne mase različno občutljive na hidrolizo

Tako poliester kot epoxy so pred polimerizacijo pogosto (praviloma?) v obliki zmesi organske kisline in alkohola, s še čim, kar je razredčilo (recimo stiren). Ko temu dodamo katalizator (podrobnosti viri spodaj, da ne razvlečem preveč), dobimo polimerni ester, vodo in toploto. Od podrobnosti pri kemiji je odvisno, ali bodo pretežno nastale verige (prožno, gume) ali na več mestih povezane strukture (med seboj povezane različne verige, kar vpliva tako na fizične kot na druge lastnosti (trdno, trdo..., pa tudi stopnjo poroznosti. Če kje varčujejo na napačen način, ali če kje sploh ne vejo, kaj (kemijsko) delajo, je lahko material, in s tem izdelek, slab (ali vsaj neprimeren za uporabo v navtiki).

Če ima uporabljeni alkohol samo dve mest, kamor se lahko povežejo kisline, dobimo verigo, če več, lahko prostorsko povezano strukturo in to je eden od mehanizmov za določanje lastnosti nastalega polimera.
Uporabljajo se torej različni glikoli in rezultat je bistveno odvisen od tega, kateri je bil uporabljen. Najpogostejši:
Propylene glycol, dobra odpornost na vodo,
diethylene glycol cenejši, slabša odpornost na vodo (verjetno pogostejša uporaba izven navtike, v navtiki visoka verjetnost hidroliznega razpada),
neopentyl glycol za gel coat (vir McKay Marine, spodaj).

Poliester

Dokončno strjevanje lahko - odvisno od temperature - traja tedne, tako stiren (razredčilo) kot katalizator se sicer končno spojita z estri. Nastane v glavnem voda z nekaj stirena, kar izpari (kar pomeni, da mora material prepuščati pare tega dvojega). Material razmeroma poceni, razmeroma enostaveen postopek izdelave, hranjenja in transporta, zato eden najpogostejših materialov za trupe malih plovil. Toda ni nepropusten za vodo, in če vsebuje vodo, je možna hidroliza nazaj - v ocetno kislino, stiren, glikole, amine).

Epoxy

Po istem viru so epoxidne molekule povzeane z eterskimi vezmi v mnogokrat med seboj povzeane verige. Tako so močnejši, manj prepustni za vodo, odpornejši na utrujenost materiala in tudi težje gorljivi kot poliestri. Eterizacija tudi ni tako hitro obrnljiva kot esterizacija, zato ni podobne verjetnosti depolimerizacije kot je hidroliza pri poliestrih.

So pa dražji.

Kaj naredi barko občutljivejšo na hidrolizni razpad plastike

Slaba plastika (dobavljena), slabo zmešana, v napačnih razmerjih, ne do konca polimerizirana, nova ne dotestirana pogruntacija materialov...

Uporaba plovila pri višji temperaturi, večja verjetnost (hitrejše kemijske reakcije itn.), zato večja verjetnost v tropih

mokra ali zalita kaluža, dalj časa zalita barka, pol potopljena barka...

V sladki vodi bo ob razpadu osmoza potegnila prej - večja razlika v koncentracijah in zato prej/bolj vleče vodo v plastiko

Barka, ki je stalno v morju in nima priložnosti, da bi se kdaj izsušila - recimo, če kdo trajno z barko pluje in biva v tropih, bi od časa do časa moral to dvigniti za temeljito presušitev, pregled in obnovo - tudi, kar zadeva hidrolizo (če je poliesterska...)

Kaj naredi barko manj občutljivo na hidrolizni razpad plastike

Dobra plastika (nasprotno taki iz prejšnjega razdelka)

Suha kaluža, prezračenost barke tako, da ni kondenza...

Vodi izpostavljena površina iz epoxi-ja ali vinil-estra (morda še kaj novejšega), kar naj bi bilo mnogo manj prepustno za vlago, kot stare vrste gel-coata

Kaj storiti, če do tega pride

O tem, kaj storiti, če se ti to zgodi kje med plovbo (vržejo te iz letala in priplavaš na zapuščeno barko, ki jo daje osmoza ), bom razmislil/poiskal kdaj naslednjič...

Barko na suho in na prizadetih delih odstraniti poškodovan material in (res temeljito, sicer nima smisla začenjati) izprati razpadne ostanke. Če poleg razpadnih ostankov (katerih del je higroskopen in kriv za osmozo) ostane v materalu morska sol (in v njej MgCl2, ki je tudi higroskopen => privlači vodo) je jasno, da nisi naredil nič, oziroma da je naslednji korak nemogoč (

Temeljito posušiti (SR 290 je v prispevku spodaj povedal za trik z uporabo alkohola pri tem (izpere nepolarne razpadne produkte bistveno bolje od vode in se tudi na koncu suši bistveno bolje od nje - v kombinaciji z vakuumsko črpalko mora biti izjemno učinkovit in v tem prispevku zdaj dodajam povezave tudi tudi na vire o tem.

Naletel sem na omembo - poleg etilnega - izopropilnega alkohola in acetona, ter mislim da vsaj eno odsvetovanje metilnega (ne da bi bil naveden razlog, lahko je enostavno to, da je bolj strupen kot ostali).

Nekomu je strokovnjak (Hong Kong, močno vlažno okolje) priporočil aceton (učinek pa bi moral biti podoben, kot entanol).

Torej najprej barko na kopno, prizadeto mesto odprto in razpadli material odstranjen, potem...


...
He told me to wipe each crater down with acetone a few times each day.
when doing the repair, he had me cut a bunch of different sizes of fiberglass material. I think it was mat. He coated the crater with epoxy and laid in a piece of fiberglass, rolled it and repeated, using a larger piece each time, until the crater was filled.
...
We cruised full time for 6 more years, and then 2- 4 month cruises after that, and none of the blisters ever came back. The boat did develope maybe 2 or 3 new blisters, in the following years.
...



V glavnem, popravljena mesta so bila OK.

obnoviti oziroma nadomestiti poškodovano strukturo

Vzpostaviti vodonepropustno površino (kolikor omogočajo sedaj dostopni materiali - trenutno priporočajo zgoraj omenjena epoxy ali vinil-ester

Odprava posledic zelo hude osmoze na Boatsmania

Še en izvrsten pregled (Steve Smith) o izdelavi (napake pri tem često izvirni greh) in razpadu stekloplastike (GRP Glass Reinforced Plastic) in o (vsaj) še enem vzorcu, kako in na kaj lahko zadeve razpadejo (še nisem temeljito prebral) in postopku popravila.

Avstralski izdelek in postopek tudi zelo solidno opisano - in tu je omenjena uporaba alkohola (izbrisanje z z alkoholom namočeno krpico) - čeprav ne sistematično, kot so 'ponucali' legionarji.

Še en dober vir: http://www.passionforpaint.co.uk/downloads/osmosis3.pdf

Na prvi pogled (še nisem temeljito prebral) izjemno dobro in podrobno navodilo z vsem živim - pdf - (vključno z oceno porabe materialov) - vsebuje postopek z (ročno - s krpo itn.) uporabo izopropilnega alkohola s pričakovanim učinkom, kot ga opiše SR 290.

Pregled in presoja stekloplastičnih plovil na McKay Marine - odlično (in tudi dober povzetek na začetku, kako sploh deluje začetna strditev)
Kaj, če kupiš barko z načeto plastiko
in druge zgodbe o isti temi z istega vira
Merjenje vlage v strukturi trupa
FAQ o osmozi na plovilih na Yachtsurweys UK
Odprava osmoze na gumenjaku člana foruma Apnea2000
Google 'Popravilo osmoze' - treba presejati, nekaj neažurnega in veliko drugega (google ne zna več izločati besed, kot je '-reverse', ali pa jaz po njihovi spremembi tega še ne znam)
Venezianijev katalog z uporabnimi navodili za barvanje (možni izbori in razlogi zanje, zaporedja plasti in vloga in naloga vsake od plasti...), kjer je govora tudi o preprečevanju osmoze. Hrvaško, pdf. Menda imajo centre, ki naj bi se s ukvarjali tudi z odpravo škode zaradi osmoze in bi se jih moralo dati malo izprašati.
Hemplova navodila na strani 29 (v PDF-ju je to na strani 15) zelo dobro opišejo ta pojav in bistvene poteze popravila.


Tile K & J pod zgornjo sliko pa prodajajo opremo za odstranjevanje posledic osmoze HotVac. Če kdo išče koga, ki bi mu razmeroma hitro izpral razpadne produkte osmoze in to potem posušil pred popravilom, bi tisti verjetno moral imeti kakšno tej podobno opremo.

S temle niti slučajno nisem zadovoljen, kar pomeni, da bom še malo prčkal, ko utegnem (ne da postala tale reč daljša, ampak bolje urejena in bolj jedrnata).

Prispevek MM je v bistvu boljši, razen morda povezav na vire.

Urejanje: dodal še nekaj povezav, našel tudi kar zadeva osmozo zelo OK Hemplova navodila.
Še eno urejanje: še nekaj povezav, majčken razdelek o tem, kaj zdaj priporočajo, da do osmoze ne pride in povzetek tega, kaj potem če pride (to je bilo prej samo v virih na povezavah) in pa vključitev trika z uporabo alkohola pri odpravi posledic hidroliznega razpada poliestra (in vir ali dva, kjer to ali podobno uporabljajo).

[Sea storm]

Zahvaljujem se za nasvete in povezave.
Tudi sam upam, da sploh ni prišlo do osmoze. Vendar pripravljam se na najhuje.
Malo natančneje bom opisal svoj problem. Lansko leto aprila sem kupil jadrnico, ki je bila poškodovana. Popraskan trup po obeh bokih in poškodba trupa nekoliko pod vodno linijo. Poškodbo sem odprl, tako da sem prišel do zdravega laminata. Nato sem začel z laminacijo poškodbe z mato in rovingom. Pri vsaki plasti laminacije sem iz mate s pomočjo železnega valjčka iztisnil zračne mehurje. Na koncu sem pokital z dvokomponentnim poliestrskim kitom. Vse skupaj pa sem trikrat premazal s prajmerjem (očitno premalokrat) ali pa bi moral premazati še nakajkrat s hempel high protect.

Mehurčke pa sem opazil točno na tem mestu kjer je bila sanirana poškodba (če so še drugje bom opazil šele ob dvigu jadrnice na kopno).

Ugotovitve bom sporočil čez dober mesec, ko bo jadrnica na suhem.
Takrat pa bom vesel še kakšnega nasveta

Lep pozdrav

[Marjan Tomki]

Sea storm, če bi bilo mogoče, bi bilo najbrž najbolje čimprej predreti opažene mehurčke in ugotoviti, ali ima za razpad poliestra značilen vonj (po ocetni kislini in antifrizu). Če nima, ni osmoza in je pomembno samo dobro posušiti in potem pokrpati, kar pa ne traja posebno dolgo (morda nekaj dni do teden, dva odvisno tudi od vremena, prostora kjer je barka itn.).

Če pa ima tak vonj pa je razpad poliestra in potem - če hočeš narediti dovolj dobro, da se splača popravljati - ne bo šlo v zelo kratkem času. Zato bi bilo v tem primeru dobro čimprej najti kako mesto, kjer lahko (po možnosti za razumno ceno) barko spraviš na suho za daljši čas tako, da imaš na razpolago potreben čas.

Svoj zgornji prispevek sem dopolnil s še nekaj povezavami, in najboljša od najdenih je 15. in 16. stran pdf dokumenta (po vsebini je to 28-31 stran) s Hempel-ovimi navodili za odstranitev posledic osmoze.

Povzetek:

Popolna odstranitev gelcoata (vsega ali le povsod, kjer zaznamo razpad - po slikah iz drugih virov sodeč so odstranili gel coat le s poškodovanih delov)

popolno izpiranje vseh ostankov razpada je najvažnejši korak postopka - in s polivanjem s sladko, najbolje toplo vodo, najbolje pod pritiskom, nekajkat vsak dan (morda lahko kak vapo ali kaercher, če se da nastaviti temperatura na toplo namesto na vroče, če ni namenske opreme - ampak to bi bilo treba vprašati) dvakrat na dan utegne trajati dva do tri tedne,

to je treba početi, dokler niso odstranjeni ves prosti glikol in vsi kislinski ostanki iz laminata - in samo sušenje ne odpravi ničesar od tega

opisano je sušenje po uspešnem izpiranju (sušenje z gretjem in podobnim se splača šele na koncu tega; vakuumsko sušenje ni omenjeno, čeprav mora biti učinkovito).

Ugotovitev vlage v plastiki po sušenju

Tam je na primer opisan tudi naslednji enostaven trik: Na trup za 24 ur postaviš in na robovih prilepiš suho plastično folijo. Če se po toplem dnevu čez hladno noč na spodnji strani folije nabere kondenz, trup še ni popolnoma suh.

Torej -

upaj, da ne gre za razpad ampak samo mehurček brez razpada;

če pa je osmoza oziroma razpad polimerne verige, da je še vedno omejena le na poškodovano mesto in okolico in mogoče še vedno le bolj na površino - in najverjetneje je za zdaj še tako.

Računaj, da bo spiranje in potem sušenje vzelo nekaj - če je razpad plastike razširjen po globini in večjem delu trupa (kar najbrž v tvojem primeru sicer ni) lahko precej časa. In če uspeš najti kak primeren prostor za ne prehudo ceno, bo to zelo zelo veliko vredno.

Če je poškodba še vedno lokalna, bi bilo mogoče zanimivo, če bi bilo mogoče orodje za popravilo kje najeti.

In če boš zdaj vseeno potreboval in iskal profesionalca, boš zdaj imel precej boljšo predstavo, kaj bo moral narediti, koliko časa utegne trajati in koliko - glede na to, kako razsežna in globoka se bo izkazala poškodba - utegne stati.

[Splav]

Ali je polietilen kaj bolj odporen na omenjene probleme (osmoza, hidroliza), kot poliester? Zanima me, ker je moja barka grajena iz polietilena (PE).

[Marjan Tomki]

Ne utegnem navesti virov in pojasnila, ampak ni nobenih podatkov, da bi polietilen lahko razpadel na način, ki bi povzročal osmozo.

Ko bom kaj utegnil, bom poiskal in navedel, kako se ga sintetizira in iz tega bo tudi jasno, zakaj ne more razpasti tako, kot poliestri (in od česar razpadni produkti so potem krivi za osmozo).

Za do tačas en FAQ za PE (ali PET? ni isto, ampak kot sem rekel, ne utegnem preveriti) http://atlanticfocus.com/FAQ_boats.htm

[Marjan Tomki]

Splav, tokrat malo več...

Pod imenom polietilen se skrivata dve skupini plastičnih mas, in vsaka od njih ima svojo zgodbo.

Ena skupina se skriva pod kratico PE (Polyethilene), druga s precej drugačnimi lastnostmi pod PET(Polyethilene Terephtalate), in polimerizirajo jih tudi na bistveno različen način.

PE ne kaže, da bi mogel biti občutljiv na razpad, ki bi se nadaljeval v osmozo, za PET pa še nisem prepričan (lahko da je to ester, in potem mogoče...).

Hotel sem nadaljevati tu, ampak bolje bo, da najdene podrobnosti - kolikor in ko jih bom našel - zapišem v temi Materiali, njihove lastnosti in skrb zanje tudi v bazi znanja (kazalo...)

Tvoj čoln je verjetno PE, kar ne bi smelo biti občutljivo na osmozo, da bi pa lahko rekel kaj bolj zanesljivega, bi potreboval podatke, ki jih je dal izdelovalec (uporabniški priročnik? - internet, če daš izdelovalca in model...).

[Splav]

Marjan,
Hvala za odgovor in sploh za tvoje zanimanje za to področje. Kar sem uspel najti od proizvajalca, nazivajo to v angleščini "rotomoulded cross-linked polyethylene". Debelina je od 3 do 6 mm. Model čolna pa je Hobie Wave. Trup je izdelan v ZDA. Če dobim še kaj, ti sporočim.

[Marjan Tomki]

Marjan,
Hvala za odgovor in sploh za tvoje zanimanje za to področje. Kar sem uspel najti od proizvajalca, nazivajo to v angleščini "rotomoulded cross-linked polyethylene". Debelina je od 3 do 6 mm. Model čolna pa je Hobie Wave. Trup je izdelan v ZDA. Če dobim še kaj, ti sporočim.

Če je res cross-linked polyethylene (ne le verige, ampak mreže molekul PE) bi moralo pomeniti PE in ne PET, zato nikakor ne bi smelo biti občutljivo na razpad z osmozo. Po opisih lastnosti materiala bi moral biti trden, žilav in odporen na vse običajne vplive okolja.

Na prvi pogled se mi je zdela tako tanka lupina pretanka, ampak ko sem gledal podatke za material pa nisem več prepričan. Verjetno je to tole (klik na sliko za več...)


Kaže, da imaš dobro in trpežno barko za priobalne vragolije (ampak pazi na kopalce, surferje itn...) - in prav zanimalo bi me kdaj poskusiti.

Dodal sem še nekaj povezav o tem tipu PE v tisti prispevek v bazi znanja, na katerega kaže povezava v prejšnjem prispevku.

[Splav]

Ja, to je to. Čoln je res trpežen, slaba stran je teža in posledično nižje hitrosti. Vendar sem pri odločitvi ob nakupu dal prednost trajnosti in varnosti in ne toliko tekmovalnosti. Čoln je primeren za družinska obobalna potepanja in tudi otroci ga v zmernem vetru zlahka obvladajo. Kar se kopalcev tiče, se držim enakih pravil, kot veljajo za vsa plovila. Pri pristajanju na obalo pa ob močnejšem vetru plujem na jadra le, če plujem v veter, saj takrat laže kontroliram hitrost. Če je veter v krmo, snamem jadra in tistih sto in še nekaj metrov odveslam.

[Marjan Tomki]

Ena praktična 'sanacija' (zdravljenje) osmoze

Lepa barka, imam jo tudi sam, in tudi meni en meter manjka:)
Sčem si pa kobilico zaščitil?Jaz jo vsako leto potegnem ven in butnem ta samopolirni hempel gor, drugo leto bo treba zamenjati cin in bi rad kobilico do živega obrusil in zaščitil.Opazil sem tudi nekaj buhtlčkov osmozice in zaradi pomanjkanja časa preložil to popravilo na prihodnjo pomlad.Pravijo, da je treba barko imeti nekaj mesecev zunaj, spirati odprte "rane" s sladko vodo in sušiti, nato dvokomponentni kit, primer in koper-hempel. Si ubral kako drugačno varijanto?

...
Glede sanacije podvodnega dela je pa takole:

Kar se tiče osmoze sem na tistih mestih prebodel balonček in odstranil vse kar je bilo napihnjenega. Nato sem zadevo spiral s sladko vodo. Ker sem bako celo prenavljal je bila zunaj dober mesec. Predel, kjer se je pojavila osmoza (na dveh mestih) se je sušil cca 14 dni. Potem pa sem zadevo na novo zalaminiral in pokital. Meni se je osmoza pojavila na zadnjem delu, kjer imam bokse za razno kramo (vrvi, bokobrane,...). Ta prositor je dostikrat vlažen (zaradi mokrih vrvi,...) in se nabira kondenz. Iz tega razloga sem tudi notranjost boksov prebarva, kajti osmoza ti lahko pride tudi od znotraj v kolikor predel, kjer se nabira veliko vlage in kondenza ni ustrezno zaščiten.

Kar pa se kobilice tiče pa sem jo zbrusil na živo, nato pa sem najprej dal dve roke primerja za kovino. Primer sem kupil v trgovini Blink (ali nekaj podobnega), ki se nahaja poleg Lotos marine. Opozoril bi te, da surovo železo iz katerega je narejena kobilica zelo hitro rjavi... ko sem eno stran zbrusil in prešel na drugo mi je prva stran že pričela rumeneti Torej sem najprej zbrusil prvo stran, nato drugo. Potem pa sem še enkrat na hitrco prvo in celo kobilico opral z razrečilom, da sem odstranil kakršne koli nečistoče (ne se je dotikat z rokam!). Nato pa takoj prvi nanos temeljne barve.
Po dveh nanosih temeljne, ko se je zadeva dobro posušila pa sem čez celo barko dal tri roke primerja od Hempla (na temeljno barvo od kovine je dobro prijela) in pa tri roke antifaulinga + eno na bok.

Opozoril bi te na to, da daj pod cink protektor večjo podložko, tako da ima voda prosti pretok tudi za cinkom (ga spira) in pa obvezno se mora dotikat železa iz katerega je narejena kobilica. V kolikor boš cink protektor pritdil kar na barvo ne bo OK.

Lp Andrej

Izvirni prispevek je v temi, ki ni dostopna gostom, zato ponovim tule...

Edit: tule zgoraj dodana povezava na izvirni evovii-jev prispevek.

[SR 290]

Borba proti osmozi se močno pospeši, če z vakumsko črpalko spraviš v mehur čimveč alkohola. Lahko je medicinski, dober je tudi 90 % rum. Močnejši je, bolje je, ampak NE metanol. Potegneš ga skoz perelo območje in raztopi vsebino mehurja, ki nato z alkoholom vred izhlapi. Vsekakor je dobro tudi obrušene površine preparirat z "žganjem" pred ponovno obdelavo.
Zadevo z alkoholom so menda izumili v tujski legiji in sicer za tropske težave z mokrimi čevlji. Ob počitku so premočene čevlje namomočili v alkohol in, ko je v nekaj minutah izhlapel, so bili popolnoma suhi.

V tej zanimivi temi nisem zasledil omembe Vinilestrov. Nam so zatrdili, da so približno tako odporni proti osmozi kot dobri anorganski epoksiji. Ve kdo kaj več o tem?

[Gaso]

Ne tako kot epoksi, pri katerem nič ne izhlapi med A in B komponento ob strjevanju in nima mikropor, je pa vinilester med eposkijem in poliestrom, vendar se danes vsekakor da epoksi primer na vodno linijo in se nimaš kaj bati, je vsekakor bolj odporen nproti osmosi od poliestra, ampak nekoliko dražji.

[SR 290]

Saj, če delaš z infuzijo tudi pri vinilestru nič ne izhlapi.

[Gaso]

Gre za kemijsko reakcijo, pri infuziji, odčrpavaš pline, tako da po postopku ne moreš sklepati popolnoma nič, tudi poliester lahko delaš z infuzijo, in vsi "normalni" proizvajalci tudi tako delajo.
Kaj pa izhlapi, pa enostavno preveriš, ko pogledaš volumen zmesi v tekočem stanju in volumen v trdnem stanju. Za vinilester ne vem na pamet kako je, ampak vem pa da je slabši od epoksija, pa boljši od poliestra.
Samo če daš epoksi primer na vodno linijo, kar vsak normalen lastnik plovila danes naredi in reskira 200€, potem je vsa ta razprava brezpredmetna.

[SR 290]

No, ja Gaso, zanimivo,a ne razumem vsega. Kaj pa tole:



a.) Izhlapevanje in zamreženje.

Tole na začetku je malce megleno.
Pri infuziji ravno ne odčrpaš nekih hudih plinov in ne vem kaj bi tu bila kriva kemijska reakcija. Stiren vedno izhlapeva po površini kot vsaka hlapljiva žavba in ne zaradi neke kemijske reakcije kot je zamreženje, če imaš to v mislih.

Aja;
In tudi tisti modificiran peroksid v epoksiju izhlapeva kot običajne hlapljive snovi. Izhlapi ga podoben odstotek kot stirena pri "estrih", le da ima manj izrazit vonj, na žalost je pa hudo strupen! Da pri zamreženju epoksija nič ne izhlapeva, torej ne drži in to ti lahko povedo tisti, ki so delali z epoksijem in so šli v invalidsko zaradi hudih glavobolov, ali ekcemov, pa tudi raka se najde med njimi kar precej več kot običajno. (Menda je zaradi novejših EU uredb epoksidni trdilec malce manj škodljiv in naj bi bil že kar primeren za uporabo, a jaz tega zagotovo ne bom preizkušal.)

Na začetku infuzije potegneš ven zrak, potem pa izčrpaš le tisti stiren, ki je na stiku z fronto, ampak tega ne moreš merit v tisočinki odstotka. Tu se niti pod razno ne morem strinjat. Ob nanosu gel coata smrdi po stirenu, ker je "fronta" celotna površina, ob infuziji pa niti pod razno ne smrdi in lahko delaš v zaprtem slabo zračenem prostoru.
Okrog volumna bi se dalo tudi razpravljat, saj zamrežena smola nima enakega volumna kot tekoča, če gledaš oboje pri 20 oC (Večini je znano, da pri starejših plovilih udari struktura laminata skozi gel coatovo površino, ampak to se ne zgodi zaradi kakršnega koli izhlapevanja materjala iz strukture. Zamreženje enostavno poteka zelo dolgo, zelo podobno kot pri betonu in ves ta čas se krči, ter prednapenja. Zato so tudi leto ali dve stare barke precej močnejše od pravkar izdelanih.). Ob preverjanju vhodne, ter izhodne mase bi bilo drugače, ampak tudi priklasični laminaciji potrebuješ izjemno natančno tehtnico, da ugotoviš koliko stirena je izhlapelo. Dvomim, da ima katera Slovenska plastičarska delavnica dovolj natančno tehtnico za to preverbo.

Z mikroporami ciljaš na pore v smoli sami, ali v stiku z tkaninami? Zagotovo veš, da so karbonska vlakna votla in ne pozabi na to ob razlagi. Verjetno ti je znano tudi na kak način se smola "lepi" na aramidna vlakna, posebej poliestri in vinilestri.


In končno; Kaj ima izhlapevanje aromatov skupnega z odpornostjo proti osmozi? Saj vsi laki vsebujejo topila, tudi navtični. In navkljub smradu, ki veje iz pravkar pobarvanega plovila je popolnoma zaščiteno proti osmozi, dokler ne skraspaš dol tega laka.



b.) Primer.

Tega o epoksi primerju ne razumem čisto. Zakaj bi ga dal na vodno linijo in kaj daš potem čez? Saj veš, primer je le podlaga za dober stik podlage z željenimi nanosi in nič drugega.

Mi smo infuzijo vedno delali takole:
- na kalup smo nanesli 0,7 mm namenskega gel coata.
- čez smo našpricali 0,7 mm Ledaskina.
- čez vse to smo položili laminat in z infuzijo zalili z vinilestrom.

Kje tu pride epoksi primer in kaj potem pride čez ta primer? Izključi funkcijo denar, ta tu ni pomembna. Tudi to, če sem normalen ali ne, tu ni pomembno. Glavno, da pridem do koristnih informacij.

Morda še tole;
Je vsak epoksi glede osmoze boljši od vinilestra, ali le anorganski?
Tempranje vpliva na odpornost proti osmozi in če, kje je potem epoksi, ki se ne tempra?
Glede trdnosti mi je povsem jasno kje je katera smola.

Zadeva me hudo zanima in lepo prosim za malce preciznejšo razlago z konkretnimi podatki ali številkami.



c.) Normalni in tisti ostali?

Kakšni proizvajalci delajo Baylinerje, Stingraye, Fountaine, Cigarette, Bavarije, Regal, Chaparal, Four Wins, večina gumenjakov..., če so normalni le tisti, ki uporabljajo infuzijo?

In kam bi predalčkal tiste lastnike plovil, ki niso uporabili epoksi primerja?




Oprosti za veliko zakajev, ampak stvar me razen točke c.) resnično hudo zanima.