Tekme in drugi dogodki z Mini-12

[Marjan Tomki]

Snemanje za oddajo 'Na lepše' za TV Slovenija.

To je bila reč, ki je mene zaposlila za to soboto - 21.6.2014.

Prišla je simpatična - in izjemno prilagodljiva - majhna ekipa - Marjana, mislim da Saša in Miro z eno veliko Sony in (vsaj eno) majhno GoPro kamero - in veliko dobre volje.

Za začetek je bilo vprašanje: bi se dalo dobiti tistile katamaran, da bi z njega posneli jadranje? Moj klic 'Stane...' čez jezero je imel za posledico, da niso posneli le jadralskega, ampak tudi kajakaški del Bohinjskega dogajanja.
Stane Klemenc, predsednik Kajak kanu kluba Bohinj, veslač, alpinist, fotograf, snemalec - ni imel nič proti.

Tako je Marjana prinesla kajak na pomol in v vodo, poslušala Stanetova navodila in zaveslala. Stane je pokomentiral približno takole 'Vse kaže, da se ne bo 'skopala'. Niso tako redke punce, ki se tudi na začetniškem tečaju nikoli ne prevrnejo, fantje pa gredo preveč na silo in se vsi tudi 'skopajo'.

Edit: slika in povezava pod sliko

Potem je pomagala pripraviti za plovbo jadrnico, ki jo bo naučila osnov jadranja - in se pri tem srečala z nekaj zanjo novimi vozli. Zadeva je bila zanjo precej bolj zahtevna, saj je istočasno, ko bi se kdo drug le učil jadrati, tudi delala televizijski prispevek - z razmišljanjem, kaj in kdaj povedati, pa od kod to posneti... Skušal sem ne preveč motiti tudi te plati.

Okrog poldneva je pihalo malo - da bi bilo skoraj dolgčas, vendar je v tem času imela čas nekoliko se navaditi na krmarjenje s pedali, upravljanje s sprednjim jadranjem s škotino in z glavnim jadrom s škoto - poleg tega, kar ji imela v mislih za oddajo. Vmes ena kava v gostišču na drugem koncu zaliva. Potem je postopoma kar potegnilo, ampak večinoma je kar šlo.

Po pavzi - v kateri so posneli še nekaj pogovorov in potem del vadbe veslačev KK Bohinj - so dve uri preden se je sonce dotaknilo Pršivca (bil je eden od letošnjih najdaljših dni) želeli posneti še nekaj bolj spektakularnih posnetkov z Marjano.

Vendar smo bili takrat na obrobju nevihte in je veter občasno tako pojačal, da jih tudi za 'spektakularne' posnetke raje nisem takoj 'spustil' na vodo. Če bi Marjana ves vmesni čas ostala na vodi, bi se sproti prilagodila, tako pa nisem želel, da bi spektakularni posnetek zajel Bohinjsko pravljico številka dve, predvsem pa ne, da Marjana zgubi veselje.

Pol ure kasneje premočnih sunkov, ki so bili prej, ni bilo več, čisto dobro spektakularni posnetki pa mislim da so kar uspeli. Saša je snemal, Miro, ki je veslal kanu, iz katerega je bil posnet tisti del, ki ga ni snemala GoHero kamera, se je pa tudi kar nagaral. Marjana je nekajkrat poskusila narediti z jadrnico krog okrog kanuja, ampak se še ni čisto izšlo, ker je pozabila vmes prilagajati jadra in ji je pojela hitrost. Če zraven 'šraufaš' oddajo, utegne le malo zmanjkati prostih kapacitet za hitro učenje jadranja...

Ko so posneli, kolikor so rabili, sta se Miro in Saša vrnila na obalo, sedla v jadrnici in se še ona malo spustila za nama. Saša je rekel, da jadra prvič - ampak takrat že ni pihalo nič preveč - in trije učitelji, veter, voda in barka, so lepo sodelovali in tudi Saša je kar užival.

Veter je - ko se je sonce spuščalo proti obzorju - postopno popuščal in povedal sem jim, da je čas, da se počasi vrnemo, če se ne želimo ujeti v brezvetrje ob sončnem zahodu. Nekoliko me niso resno jemali - in so malo doživeli tudi tega.

Miro mi je poslal dve sliki, ki pa jih od tu ne morem lopniti na internet (java mi od tu zaradi varnostnih nastavitev noče pognati samopodpisane aplikacije za nalaganje na strežnik), tako da je tole za zdaj še brez slik; ko bodo objavili, pa pride povezava na oddajo.

Edit: Evo povezava...

Še link: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/na-lepse ... 174290010/

[Marchi]

Marjan movie star
Se je pa lepše preganjat po jezeru za kakšno mično hospodično, kot za kakšnim mrkim rusom, a ne da.

[Marjan Tomki]

Takrat ni bilo le Rusov ampak tudi kaka Rusinja, Ukrajinka, pa morda kdo še dlje z vzhoda velike države...

Mislim pa da bo oddaja dobra - le jaz verjetno bolje povem reči v živo kot v kamero

Ne vem pa še, kdaj imajo to namen dati na spored.

[Marjan Tomki]

Med tem, ko nisem pisal o tem, je bilo nekaj regat, od tega tri za medklubski pokal.

Na zadnji - za Pokal Gorenjske 12. julija - so plule vse razpoložljive jadrnice mini-12 (mislim da 16 ali 17) in večina tekmovalcev je bila zelo dobra (kar je bilo videti tudi iz zelo raznolikega vrstnega reda med plovi).

Marjan Arh si je spet izbral razmeroma kratko štartno linijo in majhen prostor za njo, kar je pomenilo štartno gnečo in v splošnem zahtevne štarte. Štartno polje so določale še tri boje od štarta po vrsti od desne proti levi, vendar ni šlo vsakič za enostavno obplutje štart, prva, druga in okrog tretje nazaj čez štartno črto, kot je to bilo običajno pred nekaj leti.

Nekaj je spremenjene razmere povzročal od plova do plova po smeri spremenljiv (in pri večini plovov šibak) veter, vsaj en plov tokrat pa je kljub šibkemu vetru bil štart, okrog prve boje, nazaj in okrog leve štartne boje, pa na drugo in okrog nje ter spet nazaj okrog leve štartne boje, pa na tretjo in okrog nje ter v cilj.

Vozil sem jadrnico, ki je imela poškodovan štoper za uravnavanje zadnje pripone (te nismo nameravali uporabiti, dokler ne bi bila popravljena), tako da se napetosti te ni dalo uravnavati, ampak na začetek druge polovice me ni uvrstila samo ta razlika. Nisem ga resno polomil pri nobenem startu, kar nekajkrat sem peljal ob šibkem vetru, ki ga ostali še niso zaznali - ampak ko so me videli peljati, so nastavili tako kot jaz in marsikdaj potem hitro tudi bolje... Odpeljal sem en ali dva plova precej dobro, ampak kot rečeno, zasedba je bila tokrat res zelo dobra, in ker tokrat ni bilo čestih in naglih sprememb, pri čemer se znajdem boje od večine, sem bil mislim da malo čez polovico.

Verjetno ni bilo drugih zanimivih regat na koledarju - in nekdo je prišel v soboto še na tekmo v Bohinj, preden pobaše ženo in gre v nedeljo na jadranje na morje.

Večina bi bila vesela malo več vetra v večini plovov, ampak kolikor sem lahko videl, ni nihče tožil, da mu je dolgčas.

Poročila so bila, da pri prejšnjih dveh regatah tega niza niso mogli pojesti vsega, kar so po tekmi 'pod skalco' dobili na mizo (to šteje v štartnino). Tokrat smo pojedli brez problema, ampak lačen pa tudi ni bil nihče.

Mogoče so rezultati zdaj že tukaj.


Še to... prvič:
Kaže, da se je Staš Mlakar (Loka Timing) letos odločil dobiti še tretjič i- n s tem za trajno osvojiti - prehodni pokal, ki je ga je kot Marko Kavs v prejšnjih letih že osvojil dvakrat (jaz tudi enkrat...),

Za zdaj kaže, da je na dobri poti...


Še to... drugič:
Omenil sem, da so plule vse razpoložljive jadrnice mini-12, ampak ena ni plula. Pred kratkim je bila dvignjena ena od dveh, ki sta se pred 5-6 leti potopili (preden smo začeli vanje poleg vzgonskih balonov dajati tudi z za dobrih 100 l z zrakom napolnjenih in zaprtih plastenk) - in ta tokrat še ni plula.

Zgodba o tem o priliki, za zdaj le to, da je tudi v sladki vodi aluminijski jambor na stikih z deli iz inox-a v morda petih letih kar dobro nagrizla galvanska korozija. Sem pofotkal...

Še to... tretjič:
Jutri in pojutrišnjem ni regate, jaz pa učim enega novega člana JKB in če kdo od 'plovcev nima jutri v načrtu kaj posebnega delati, in pride v Bohinj, se bo verjetno dalo malo poskusiti.

Moj mobitel sicer trenutno ni nepremočljive vrste, tako da ne bo z mano na barki, ampak če se kdo dobro zadere, bom slišal.

Samo naj ima malo v mislih redarje, ki znajo biti kar 'pasji' s parkirnino in podobnim, da obisk ne bo nepotrebno predrag.

[Marjan Tomki]

Vreme

Včeraj - v soboto 19.7.2014 - sončno in brez padavin, večji del rahel veterc z različnih strani.

Nekajkrat po pol ure skoraj popolne bonace (brezvetrja), morda kaka ura z nekaj sunki precej močnega vetra (kaže, da smo bili na obrobju nevihte, ki je bila nekje med 15 in 17-o uro nad Julijci).

Če sem primerno izbral čas, primerno za poučevanje začetnikov (in tudi tako uporabljeno), sicer pa primerno bolj samo za koga, ki bi rad naštudiral, kako se pelješ, ko je videti da nič ne piha.

Za danes (nedelja zjutraj) napoved nekaj več, ampak za zdaj še ni videti (trenutno samo za dober dih vetra).

Edit:

Po Marchi-jevem nasvetu (*) bom tole sobotno zgodbo razdelil na tri prispevke.
Nasvet je bil, da včasih slikovni material in dolgi prispevki povzročijo težave pri gledanju teme (slab odziv, prikaz čez desni rob...) in če to razdeliš v več prispevkov, je na eni strani vsebine manj in do takega zapleta težje pride. Tu zgoraj pa je ena slika, ki je kriva za nekaj takega.

[Marjan Tomki]

Delovni dan - sobota

To je 'vikend' brez regate in zato smo se spravili na vzdrževanje.

V zadnjem mesecu so slabo izurjeni uporabniki - verjetno z vlečenjem jadrnice za križ ali za pripono - zlomili križe (spreader) na vsaj treh jadrnicah. Dobro narejen provizorij z izolirnim trakom ali 'račjim trakom' različnih tipov (zares je 'Duct Tape', pa marsikdo napiše 'Duck Tape') je kdaj držal do konca sezone (glavna obremenitev je na tlak od pripone v jambor in to prenese), ampak ko je tokrat čas, smo se poleg drugega spravili poštimati tudi to.

Tako smo tokrat (med drugim) zamenjali štiri ali pet jamborov (tisti, ki smo jih sneli, bodo poštimani v delavnici), vsaj en flok (nekdo ga je zvil in zvezal - stistnil in zmečkal - tako grdo, da nikakor ni dobil več niti približno prave oblike). Bomo videli, ali se bo dalo še kaj narediti s snetim...

Pa menjanje počenih, obrabljenih itn. 'štoperjev' (odvrtati pop-kovice, če so bili prikovičeni...), pa...

Veliko tega, kar je bilo še narejenega, sploh nisem utegnil zaznati, ker je bila moja naloga naučiti dva popolna začetnika (ne le priučiti na barko) in sem le občasno - če sem bil blizu - skočil še po kaj padlega v vodo, držat, podat, potegnit...

Štirje drugi so sicer bili popolnoma dobre volje kos temu, kar s(m)o si zastavili.

Ni škodilo, da je novi član (Prlek po izvoru) prinesel s sabo nekaj - kot so rekli ostali, odličnih - 'posetnic' v steklenicah.

Omenil sem jadrnico - mini-12 št. 16, ki je bila nekaj let (4 ali več, mislim) dobrih 40 m globoko v jezeru. Mislim, da bom imel danes že priliko spet pluti z njo - ampak tem, kako je prenesla in tako naprej, v drugem prispevku, smo pa tudi to delali v soboto.

[Marjan Tomki]

Učni del sobote

Omenjeni novi član kluba ni sam jadral še nikoli, bil je le na jadrnici gost, ki je tu pa tam naredil, kar mu je kdo rekel, ne da bi mu kdo razložil tudi, zakaj bi bilo kaj od tega dobro narediti.

Druga - družabnica člana kluba - je bila čisto rahlo radovedna, ampak ni vedela čisto, ali bi poskusila ali ne.

Veter je bil v glavnem šibak, a z nekaj sunki, ki so jim bili takrat ravno še kos, tako da je bilo treba biti zelo pozoren.

Izid
Oba sta najprej dobila občutek za trim sprednjega ter za krmarjenje s pedali, potem pa tudi v grobem za uravnavanje glavnega jadra. To se mora še malo usesti (treba je prespati in ponoviti, da si zapomni in zapomnjeno uredi telo, ne le glava). Predvidoma bo za to poskrbela današnja ponovitev (To je bilo napisano v nedeljo zjutraj).

Na to je bilo približno ravnanje z glavnim jadrom - na to včerajšnjo osnovo bomo predvidoma dodajali danes - tako, da dobita občutek za obrate proti vetru in z vetrom, pa mogoče tudi za trimanje v močnejšem vetru (včeraj pri njih enostavno ni bilo proste pozornosti za še to in sem jih tudi umaknil z jezera za čas, ko je bilo pol ure občasno zanju takrat še premočnih sunkov).

Prvi rabi še nekaj takih dni, po možnosti z močnejšim vetrom, da se navadi ne le v mirnem skrajšati jadra, ampak tudi čutiti razliko v jadranju s polnimi in skrajšanimi jadri in tudi pravilno krajšati takrat, ko že piha.

Rabi tudi še rutino v vezanju vozlov in podobno, ampak za zdaj kaže, da bo že kmalu lahko plul sam.

Zadeva je začela zanimati tudi njegovo ženo - ki bo verjetno tudi sama kmalu zaplula.

Druga je ugotovila, da je to zanimivo in da bo še - in ker je njen kompanjon precej bolj izkušenj jadralec od mene, gresta zdaj lahko naprej onadva.

Tudi kar zadeva to plat mislim da dobro porabljen dan.

[Marjan Tomki]

Poštimanje in preizkus mini-12 SLO-16

Potopitev

Leta 2009 se je blizu Naklove glave potopila, pred kratkim pa bila - po petih letih - dvignjena mini-12 SLO 16.

O potopitvi ne vem dosti - nisem bil prisoten, verjetno tudi ne v Bohinju - pa tudi o dvigu ne. Nameravam povprašati, ampak do takrat ne vem, kako so dvignili in podobno.

Stanje

Ko sem teden nazaj (regata za Pokal Gorenjske) prišel v Bohinj, je na plavajočem pomolu ležal z muljem zamazan jambor z bumom in jadri ter še nekaj vrvi in drobnarij, zraven pa na boku skoraj do vrha v vodi podobno z muljem zamazana jadrnica mini-12 z nalepkami 16 (in reklamo za Troja Caffe).

Ta jadrnica je bila po vsem sodeč narejena v Franciji (nekoliko drugačni štoperji, škripci, aluminijast in ne fiber-glas jambor...). Na prvi pogled ni bilo videti ne z barko ne z ostalim nič narobe.

Pri podrobnejšem (in ob čiščenju in odpravljanju težav minulo soboto) pa je za zdaj videti, da so vrvi in jadrovje prenesli petletno kopel na globini 40+ m v jezerski vodi brez opazne škode. Nič ni bilo videti narobe s svincem balasta; mehova z oznako nosilnosti 200 kg, ki bi morala poskrbeti za nepotopljivost jadrnice sta bila na svojih mestih, prazna - in ko smo jih napihnili, sta lepo normalno držala zrak (v soboto napihnili, v nedeljo še lepo polno).

Kjerkoli pa sta bili v stiku dve različni kovini, je bila - kljub temu, da voda ni slana - škoda zaradi galvanske korozije.

Povsod, kjer je bilo kaj iz inoksa prikovičeno z (Alu?) pop-kovicami na plastiko, je bila kovica 'požrta', kje je bilo prikovičeno na Alu jambor, je bil požrt jambor - in enako velja za Alu bum - in tako naprej.

Fotke bom prilepil, ko jih uspem spraviti s telefona na kak strežnik na internetu, samo ta telefon ima po vsem sodeč namen 'crkniti', tako da to bo ko bo.

V soboto smo oprali in zdrgnili ('dišeč') trup, izprali jadra in vrvi, odstranili požrte kovice, jambor kot tak ni več uoraben in ga dobi eden od članov za material (aluminij, kolikor bo uporabnega) in za kompletiranje opreme svojega jambora; 16-ka dobi drugega.

Bum dobi na novo prikovičeno vse, kar je treba (škripci za škoto, za poteg po bumu ozioma po bazi, 'konjički' za krajšavo in vang, pa štoperja za krajšavo in za po bumu in tako naprej) in bo še čisto uporaben.

Enako je ponovno prikovičeno vse, kar je bilo prikovičeno na trup s kovicami, ki so razpadle. Privite reči iz inox-a so bile tudi privite z inox vijaki in s temi ni bilo doslej opaženo, da bi bilo kaj narobe.

Po površini trupa pa so več ali manj povsod mehke bunkice... O tem več naprej.

V soboto je bila tako vsa zaznana škoda - razen bunkic - na jadrnici odpravljena.

Preizkušanje

Nedelja, 20.7.2014; napovedan močnejši veter, kot dan prej.

Glede na to, da čez noč ni nič pihalo, sem zvečer privezal vse barke, ki so blie prejšnji dan v rabi ali popravilu, kar na plavajoči pomol (sistem), a bil v bližini tako, da bi lahko tudi ponoči posredoval, če bi bilo treba.

Tako sem lepo sestavil 16-ko - in ne pomnim, da bi pri tem opazil kaj posebnega.

Veter je pojačal tako, da je imelo kakih 10 surferjev z jadri in eden s kajtom živo uživancijo, je pa bilo treba paziti, da se komu ne nastaviš na pot. Tudi ena lahka lesena jadrnica (ne vem modela, moram vprašati) je tudi prav lepo glisirala - ampak o ostalih v tem času na jezeru morda v kakem naslednjem prispevku.

16-ka ima še originalno kratko krmilo - kar mi je všeč za vajo, ker zahteva, da moraš balansirati jadra, in se s tem naučiš ne orati s postrani postavljenim krmilom, in morda tudi skoraj v celoti krmariti z jadri. In lepo se je odzivala pri vseh manevrih.

Edino enega problema nisem mogel rešiti. Pri refulu je prvo jadro trepetalo in se ga ni dalo umiriti. Če sem poskusil premakniti škotino tako, da bi lepše napelo zadnji rob floka, pri močnejšem refulu ni umirilo jadra, pa pri drugih barkah običajno je.

Plul sem s polnim jadrom, potem zapeljal k bregu na južni strani, da sem lahko skrajšal in potem s skrajšanim glavnim jadrom - in na to trepetanje ni popolnoma nič vplivalo. Razmišljal sem o potrebi, da prestavimo uvodnice škotine naprej - če bi mini-12 imela drsnik (traveller), bi bil to potisk drsnika naprej - ampak ko sem to simuliral z roko, je pomagalo le pri zmernem vetru.

Moralo je biti še kaj... In če bi potegnilo še bolj, bi mi razcufalo zadnji rob floka čisto podobno, kot so nam vrnili na nekaterih barkah, ki so se vračale z regat na Krvavcu in Rogli. In pri tem vem, da sem brez trepeta prvega jadra vozil po precej močnejšem vetru kot tokrat.

Ko sem se vrnil na pomol (in se je vrnila ostala klapa), sva z Arhom opazila, da je jambor nagnjen preveč nazaj, ker je bil konjiček (točka, kjer prime prva pripona, okrog katere se navija slok) na jamboru za kakih 10 cm (pri 5m dolžine) prenizko.

Presenetljivo - vozil sem že drug točno tako 'razštelan' jambor, ampak vedno mi je taka jadrnica hotela bežati - zavijati - v veter, tu pa tega definitivno ni bilo. Bomo poštimali (v nedeljo ni bilo pri roki vrtalnika in klešč za kovičenje) in videli, kako bo naslednjič s trepetanjem.

Arh je rekel, da bomo zamenjali tudi krmilo za globljega, kot ga imajo ostale - do takrat se bom z njo poskusil voziti čim več, da se čimveč naučim, preden bo zamenjano.

Bunkice

Kaže, da je to potapljaška bolezen, kakršno 'doživi' stekloplastični trup, ki je nekaj časa na globini 40 in nekaj metrov, potem pa ga dvigneš na površino.

Bunkice, ki so mehke pod pritiskom, so po vseh površinah - lupina, krov - ko pridem mimo barke naslednjič, bom preveril, če tudi notranja stena in sedež. Ko je bila barka privezana ob plavajočem pomolu in se je zaradi valov malo podrgnila gor-dol ob robni deski, se je rob krova enostavno nekoliko odluščil - in ne pomnim vonja po kislem ali po antifrizu, kar bi bilo značilno za osmozo.

Po vsej verjetnosti je odstopil praktično ves gel-coat. Verjetno bomo - ko letos poberemo barke z jezera - ločili krov, notranjo in zunanjo lupino, olupili, odbrusili ali odpeskali gelcoat, po potrebi popravili površinsko plast in naredili novo vododržno plast.

Lahko bi bil nov gel coat, lahko epoxi; sodelavec, ki ima običajno dobre info, je priporočil poliuretan. Rekel je, da fiberglas gel coat prepusti 3% vlage (volumske? utežne? ...), PU pa ne (in expoxi mislim da tudi ne). Treba še raziskati in poskusiti.

Fotke pridejo, ko prepričam hw...

Ja, še to... še SLO 06 - reklama je bila od pivovarne Union - je treba iztauhati s podobne globine v višini adrenalinskega parka - hotel Pod Voglom? - in na dve tretjini razdalje proti Vogarju. To potopitev sem pa videl - človek je sedel in držal jadro, da je nagibalo jadrnico tako, da je voda tekla vanjo, in se režal. Če mu nekdo - tisti, ki mu je izdal barko in ki je bil takrat bližje, ne bi rekel, verjetno sploh ne bi splezal ven tudi, ko je barka tonila. Bil je vroč dan in mrzla voda, kar je bilo krivo za skrčenje vode v balonih - morda pa je bilo še kaj, kar bomo videli, ko jo spet dobimo ven. Takrat smo skušali takoj najti barko - tisti, ki je izdal barko, je potapljač - in ugotovili globino nad 40 m in na koncu avgusta temperaturo 5° C. S tedaj razpoložljivo opremo (ne dovolj dobra izolacija) na tisti temperaturi ni bilo varno čakati dekompresijskih časov...

Kasneje je nekdo rekel, da je bil tisti, ki se mu je potopila, takrat pijan, ampak jaz ne vem, če je bil res.

[kinpur]

In tudi Zlatorogovo regato 2014 smo opremili z vrhunskim video posnetkom

https://www.youtube.com/watch?v=_8RH-QU_7m0

Obilo užitka pri gledanju.

[Marjan Tomki]

Nič novic od mene iz druge polovice avgusta

V četrtek drugi teden avgusta sem bil udeleženec prometne nezgode na neznanem kraju v neznanih okoliščinah - in potem sem porabil večji del avgusta za rehabilitacijo (eno rebro včasih še malo zbode) namesto za jadranje.

Zato so iz tega časa tu ni bilo mojih prispevkov.

Zadnji konec tedna v avgustu je bil v Bohinju dvodnevni jadralski dogodek JK Rogla.

30 in 31/08/14
To je zdaj že četrti 'izvod' njihovih srečanj ob mini-12. Moja naloga je bila tokrat malo suflirati tistim, ki so bili izrazito na repu in animirati otroke tekmovalcev.

Rezultat
• nekaj večinoma novih jadralcev, ki niso zgubili veselja do jadranja, ko v šibkem in spremenljivem vetru niso uspeli najti, od kod piha veter. Ne sufliranje, kaj naj naredijo, ampak le sufliranje, na kaj naj bodo pozorni, pa so ulovili skupino pred seboj in se potem učili od nje... Sicer je pri tem treba paziti, da ne 'sufliraš' samo enemu v kakem 'dvoboju'; praviloma je v takem najbolje počakati, da se položaj razplete in šele potem spomniti vpletene, kaj so morda spregledali
• otročad, ki ni požrla živcev staršem (in obratno)... Letos ni bilo prostih bark, tako da ni bilo mogoče narediti še 'mini-jadralnega tečaja-za-juniorje', ampak se je dalo narediti kaj zabavnega v vodi, na kanuju in na obali in če ni nikomur dolgčas, so v glavnem vsi zadovoljni.
Menda velja, da 'sem že rezerviran' za tak dogodek za naslednje leto in tudi to kaže, da postaja 'tradicionalen'.

Prvi dan je bil pred jadralsko regato JK Rogla na jezeru že veslaški del triatlona jeklenih (veslanje čez jezero in nazaj, s kolesom na Pokljuko in tek na Velo polje).

Kot običajno se nismo nič ovirali, tako kot smo - v zadovoljstvo vseh udeležencev - pri pripravi oddaje 'Na lepše' o vodnih dejavnostih v Bohinju - vključili tudi veslače, Kajak kanu klub Bohinj in Staneta Klemenca.


Klik na sliko za več s triatlona...

In tu za več o mini-12 jadralskem vikendu JK Rogla.
Tu nisem mogel skriti povezave pod fotko - fotka tam je prevelika, da bi jo lahko lepo vstavil sem.

[Marjan Tomki]

Prehodni pokal mini-12

Medklubski pokal mini-12 je razmeroma velika reč, ki je prehodna, v trajno last pa jo dobi tisti, ki zmaga trikrat. Ker je klub gorenjski, je bila seveda ideja, da bo po možnosti čim dlje prehodni - torej da bi bil na prehodni pokal napisan kup zmagovalcev, preden ga kdo osvoji trikrat.

Iskal kako fotko, ampak je ne najdem... Če najdem, prilepim.

Dva kandidata za tri osvojitve doslej

Prvi, ki je v medklubskem pokalu zmagal dvakrat in imel lani namen zmagati tretjič in s tem odnesti pokal, je bil Marko Kavs (nekoč JK Bonaca, zdaj JK Bohinj) - pa se mu lani ni izšlo (lani je skupno zmagal Staš, drugič - več spodaj). Letos Marko ni nameraval tekmovati, ampak soditi, tudi zato da bi končno lahko tekmoval tudi Marjan Arh, zadnja leta 'obsojen' na sojenje, pa se še kaj potepati z bratom po Pacifiku (mislim da so čez zimo 2013/2014 odpluli s Karibov na Markeške otoke, potem se je Marko - do nadaljnjega - spomladi vrnil).

Drugi, ki je na začetku letošnje serije za medklubski pokal mini-12 skupno že bil nanj vpisan dvakrat, je bil Staš Mlakar iz JK Loka Timing. Mislim da je prvič zmagal nekje leta 2010 - mislim da z enakim številom točk, a z kasnejšo zmago kot drugi (mislim da je bil to še nekajkrat nesrečni drugi, vsakič z enakim številom točk kot prvi a z zmago prej v sezoni kot zmagovalec, Franc Najdič). 2011 sem Stašu pokvaril načrte jaz. Tekmo pred ciljem je vodil za dve piki, ampak jaz sem dobil zadnjo in njemu ni uspelo biti drugi, tako da mu je za tisto leto ušla druga skupna zmaga - in po nekaj letih enkrat ne z istim številom točk prvega in drugega skupno. Naslednje leto mislim da je skupno dobil Marko Kavs - njegova druga. Lani je Staš pokvaril načrte Marku Kavsu in to je bila Staševa druga.

Letos...

Letos je bil Staš na prvi regati na Viru kandidat za prvo mesto (vodil po prvem finalnem plovu), a tako kot jaz ni slišal, da je sodnik določil, da moramo jadrati s skrajšanimi jadri. Jadrnica, s katero sem plul jaz, je imela slab profil pri skrajšanem glavnem jadru in ker je bil veter le zmerno močan, sem jaz med prvim finalnim plovom izpustil krajšavo, in ko je to med drugim plovom videl Staš, jo je izpusti tudi on, in sva bila za tiste plove diskvalificirana, tako da se je z odplutimi plovi njemu štelo peto, meni pa šesto mesto. Naslednje tri je Staš po vrsti zmagal, na peti pa je bil peti - solidno vodstvo.

Kako ugotoviš skupnega zmagovalca

Končni skupni red se ugotovi tako, da se seštejejo točke, odbije (domnevam da tistemu ki plove vse regate - to omogoči tudi, da ne zmaga zlahka kdo predvsem zato, ker ima čas priti na vse regate) najslabši rezultat. Največ tako zbranih točk določi zmagovalca; če imata dva ali več tekmovalcev enako število točk, je boljši tisti z več zmagami, če je to enako tisti z zadnjo zmago (in tako naprej).

Gorenjci ne bi bili Gorenjci, če ne bi...

JK Bohinj - Gorenjci - je gledal, ali lahko teoretično še zmaga kdo, ki mu to ne bo tretja skupna zmaga, da nam ne bi bilo treba nabavljati novega prehodnega pokala .

Izkazalo se je, da ima Marko Krebelj po Zlatorogovi regati (peta letošnja) 32 točk (ni odbitka, ker ni bil na Viru), med tem ko ima Staš z eno odbito tekmo 35 točk.

Torej če Marko dobi na zadnji tekmi najmanj 4 točke več od Staša, zmaga skupno s točko več, dobi pokal za eno leto v varstvo in brisanje prahu in JKB-ju še ni treba nabavljati novega pokala.

Vse kar je manj od štirih točk razlike v Markovo korist pomeni skupno zmago Staša. Če bi bilo število točk obeh enako, ima Staš več zmag (letos je zmagal na treh regatah niza).

Tako je bila ena od nalog ekipne plovbe na naslednji regati tudi po možnosti poskrbeti za to razliko s tem, da če le mogoče ne ovira Marka (Krebelja) in poskusi doseči boljšo uvrstitev kot Staš. Kako se je izšlo pa v naslednjem prispevku.

[Marjan Tomki]

Jadralni peteroboj mini-12 in zaključna regata za medklubski pokal mini-12

Uvod

Tokrat je bilo to združeno. V soboto, 06.09.2014 naj bi sicer bil samo jadralni peteroboj - t.j. ekipna regata med petimi jadralskimi klubi. Klubi, za katere vem, so bili JK Odisej, JK Loka timing, verjetno JK Rogla, mogoče JK Ljubljana in kateri od tistih iz Domžal (Ravbar in/ali Yacht club Domžale) in seveda tudi JK Bohinj.

Zaključna regata bi po koledarju na JKB morala biti v soboto, 13. 9, pa smo to združili, da smo lahko naslednji konec tedna namenili JK Race, ki so zaradi administrativnih čaranj Bohinjske občine, zaradi katerih do konca maja nismo smeli dati jadrnic na jezero, izgubili vse načrtovane spomladanske termine (mislim da tri ).

Vreme...

Napovedano vreme je bilo sitno - zelo malo vetra in velika verjetnost padavin - in je voditelj regate nameraval to odpovedati, ampak precej udeležencev, mislim da predvsem člani JK Odisej, je (zelo zagnano) vztrajalo, naj regata bo, in je bila.

Rezultatov na strani JK Bohinj še ni zato so reči le po spominu (in tam velja moj 'podpis') in številke bom dopolnil in/ali popravil, ko bodo rezultati. Kolikor vem, se tudi niso udeležili vsi pričakovani člani vseh petih nameravanih klubov, in ker je bil tudi veter občasno zelo šibak (tako da bo pri večjih jadrnicah verjetno odlagali ali odpovedali plov oziroma plove), so bili izidi nekoliko nenavadni.

Regata...

Kljub še malo zatezanja v rebrih sem prišel, kot so mi naročili. Zdi se mi, da na vodi ni bilo vseh jadrnic. JK Odisej mislim da je imel ekipo šestih, mi - JK Bohinj - po vsem sodeč tudi, od JK Loka Timing edini, a bistveni Staš Mlakar, pa od JK Rogla sta bila dva (ena ona in en on) - če je bil še kdo drug, se pa ne spomnim.

Vetra je bilo zares malo, tako da smo po eni plati odpluli le dva plova, po drugi pa so se izkazali tisti, ki znajo zaznati zelo šibke sapice in pluti v njih.

Oba moja štarta - čeprav ne uporabljam ure ampak le štejem sekunde - sta bila čisto OK in zlasti, ko sem slekel majico, da bi bolje čutil sapice, mi je tudi uspelo čisto dobro pluti.

Marko Krebelj se je na poti do prve boje zapletel v dvoboj z Milanom Gradom iz Odiseja, pri čemer je bil Marko najbrž privetrni in ga je Milan stiskal v veter. Po prvi boji je Marko nekako izjemno lepo ušel za praktično celo drugo stranico in plul okrog druge proti tretji pod skalo, ampak nekje na tem delu ga je Milan (nisem še slišal, kako in zakaj) spet ujel in nekje pred ciljem prehitel.

Jaz mislim da sem bil pred ciljem v gruči malo na njima, a uspel vtakniti nos čez ciljno črto prvi v tej skupini, torej tretji v tem plovu. Staš je bil za Markom in za mano osmi - torej možnosti za to, da bi doslej nekaj let prehodni pokal še ostal prehodni, so še obstajale.

Pri drugem plovu je Marko plul z barko, ki sem jo imel jaz v prvem, a potem rekel, da mu na enih uzdah ni šla dobro v veter in bil nekje za mano. Milan Grad se je ta plov odpeljal, ne da bi se mu kdo motal v bližini, ostali pa mislim da so se pred ciljem spet nagnetli na kup in spet mi je uspelo pritihotapiti mednje in končno prvemu iz te skupine vtakniti premec jadrnice čez ciljno črto - pred Stašem, kot sem videl zdaj, ko sem pogledal Staševo poročilo s tekme.

Rezultati - kolikor se spomnim

Med posamezniki je bil prvi Milan Grad iz JK Odisej (zmaga v obeh plovih), drugi tokrat jaz (v prvem tretji, v drugem drugi), kdo je bil tretji pa se ne spomnim (in rezultatov še ni na internetni strani kluba). Moj tokratni razmeroma dober rezultat razmeroma hitro po prometni nezgodi, po kateri mi je bilo treba zašiti arkado, so člani kluba komentirali tako, da me bo po vsem sodeč treba vsako sezono vsaj enkrat klepniti po glavi in suniti v rebra, da bom jadral, kot je treba.


Ker je bila to tokrat hkrati zaključna regata za medklubski pokal mini-12 2014, je bila razglasitev rezultatov tudi za skupno uvrstitev.


Tu je Staš Mlakar iz JK Loka Timing za trajno odnesel domov dotedaj prehodni pokal. Drugi je bil Marko Krebelj, tretji Marko Kavs.


Ekipno med klubi smo bili mi - JKB - pred Odisejem, kako so šteli razporeditev nepopolnih ekip pa še ne vem.

Nekateri iz Odiseja so bili kar precej razočarani in bilo je govora o tem, da bi bilo za fair plove treba tehtati tekmovalce... Zanimivo je, da ti niso omenjali prednosti, ki so jo pri drugih vremenskih razmerah z močnim vetrom teoretično imeli težji tekmovalci... Jaz sem 'navijal' za čimmanj nepotrebnega kompliciranja. Pri barki za eno osebo, ki skupaj z balastom tehta okrog 175 kg, 10 kg razlike v težah tekmovalcev ni neka groza. Bistveno prednost bi imeli v lahnem vetru otroci, ampak teh sedanja pravila ne pustijo na tekme odraslih, tako da nas ta problem ne zadene.

Ko smo imeli koga, ki je bil res bistveno težji (recimo 30kg ali več), smo takemu včasih v šibkem vetru izjemoma tudi pustili odložiti eno od uteži (ok. 15 kg) balasta, ampak komplikacije s tehtanjem - bog ne daj tehtanja skupne mase tekmovalca z barko vred, še posebej, ko barke po vsakem plovu po žrebu menjamo in bi bilo treba tehtati vsakič, če že hočemo dlakocepiti... res ne rabimo.

Če bi reči nepotrebno zakomplicirali, bi se zadeve - in s tem štartnina - tudi čisto nepotrebno zelo podražile. To nam je pred nekaj časa že grozilo, in s tem bi se lahko zgodilo, da celotno tekmovanje ugasne, pa smo se temu takrat srečno izognili.

[Marjan Tomki]

Bohinjski jadralni dnevi JK Race

Uvod

Kot je bilo že nekajkrat omenjeno, nam je vrla Bohinjska uprava letos preprečila, da bi dali jadrnice mini-12 na jezero pred koncem maja (kazalo je, da jih sploh ne bomo smeli dati na jezero). Tako so odpadli za maj predvideni jadralni termini za JK Race.

Fantje in dekleta (ne glede na leta) tega kluba v glavni sezoni plovejo po morju, zato tega takrat ni bilo mogoče nadoknaditi. Kar se da, smo - skupaj - poskusili: združili smo 'jadralni peteroboj' in 'zaključno regato za medklubski pokal' in sproščeni konec tedna 13-14/09/14 so dobili oni.

12 jadrnic (od petnajstih) - večina žensk tokrat ni jadrala (so se pa nekatere že zdaj dogovarjale za naslednje leto). Ker Marjana Arha ni bilo v Sloveniji in ni bilo nobene primernejše 'žrtve', sem bil jaz štarter, in tisti ki je beležil prihode v cilj (težko rečem, da bi - še posebej, ker sem vskočil - bil kos biti kompetenten sodnik).

Saj sem že pomagal in imel to ali ono vlogo pri več tekmovanjih (ne le pri naših), ampak tam doslej mi je vedno kdo rekel, kaj naj kdaj naredim. Za celo reč - kljub dobri volji in pomoči članov kluba - doslej še nisem bil odgovoren.

Vreme

Bilo je nekaj padavin - bilo je napovedano več, kot je bilo zares in imel sem precej polno bojno opravo za dva dni dežja - in večinoma je bil veter šibak. Napovedan je bil prvi dan malo močnejši, drugi dan šibkejši, pa je bilo oba dni podobno - včasih malo tišine, včasih pa kar soliden veterc, pa nič ni posebno dolgo trajalo.

Izkazalo se je, da se splača izuriti se za kratek čas priprave od piva do štarta. Ker sem sodil, med tem nisem mogel jadrati; ko pa so imeli odmor za pivo, sem se lahko motal z jadrnico po zalivu. In če je začelo malo bolj vleči, sem jih dvignil in je bil čas za naslednji štart. Enkrat (ali dvakrat) so bili malo počasni pri pripravi na štart (pa potem še pet minut štartne procedure), tako da je veter spet pojenjal pred koncem plova, kasneje pa smo tak veterc vsaj za plov ali dva res lepo ujeli.

Jaz sem se pri pripravi in med sojenjem prav prijetno naveslal na kanuju (dobra rehabilitacija za rebra), JK Race je odplul dva dni skupaj, sicer z malo vzdihovanja o prešibkem vetru.

Zadnji plov je bila ena jadrnica - najpočasnejša prejšnji dan - prosta in ko so štartali, sem skočil vanjo in se odpeljal za njimi. Veter ni bil tako slab... uspelo mi je priti do višine prve boje morda trideset metrov za prvim - in pri tem sem plul več deset metrov zavetrno od vseh jadrnic, ki so štartale, tako da nisem niti oviral niti kvaril vetra nobeni od njih.

Še kaj podrobnosti pride... ker je zdajle treba 'spokati' z mašine in interneta.

Edit: Podrobnosti - recimo vrstni redi - so malo zbledeli, ker predolgo nisem zapisal in ker je papirologija v Bohinju, bo ko bo in če bo.
Recimo da do tedaj ostanemo pri tem, kar je že napisano.

Na jutri je namreč s prejšnje sobote (ko je dobro prvo polovico dneva deževalo) preložena Regata za svinjsko glavo - čez jezero do Ukanca in nazaj. Če piha, je to uro in pol ali dve, če ne pa...

Ja, svinjsko glavo (od odojka) dobi zadnji na cilju.

[Splav]

Slučajno sva se s sinom v soboto dopoldne pripeljala mimo in za kako minuto postala na pomolu, ko ste jadrnice pripravljali na regato. Me prav zanima, če ste imeli kaj sape preko dneva. Midva sva jo sicer mahnila čez Komarčo do Sedmerih. Upam, da ste imeli lep jadralski dan.

[Marjan Tomki]

Regata za svinjsko glavo (27. 9.)
@Splav

Ja, videli smo se, mislim da ko smo se pripravljali za plovbo, ampak nisem vedel, da si to ti.

Pa še potem zaradi ene poškodbe (ki še ni čisto dobra) nekaj časa tudi nisem nič pisal, tako da tole vse šele zdajle.

Uvod

Regata za svinjsko glavo je praviloma zadnja klubska regata JK Bohinj v letu, in ponavadi je nekje od druge polovice septembra naprej.

Ime je dobila po tem, da zadnji na cilju dobi glavo odojka, ki je sicer za 'fešto' (in tisti, ki se na to razumejo, pravijo, da je v tem primeru zadnje mesto čisto OK).

Veter je bil šibak in navigacijska regata čez jezero po dolžini in nazaj je bila vmes skrajšana na polovico dolžine in če se še spomnim prav, na eno širino

Kako je o tem pripovedoval Stanči, ki je bil na cilju prvi

... pa napišem kratko obnovo iz tega.

Na štartu nič posebnega, ampak 'v konkurenci za svinjsko glavo' (ki jo dobi zadnji) smo bili Stanči, Aleš in jaz. Ostali so nam nekoliko ušli. Ko se je izkazalo, da bi bil pri tistem vetru za plovbo čez vse jezero dan prekratek, je bilo sporočeno, da je obrat okrog rdeče boje (če pomnim prav, ene od tistih na veslaški progi) na pol jezera.

Stanči je rekel, da si je po prognozi zapomnil, da naj bi prišlo do spremembe vetra, in ko se ni in ni mogel izmotati iz naše skupine z repa, je obrnil in plul tako, da bi mu pričakovana sprememba smeri vetra prinesla prednost.
Te pa ni in ni hotelo biti...

Ko pa se je zgodila, je tisti malo močnejši dih vetra ujel in ne da bi ga kdo motil (ali lahko posnemal) nastavil jadra tako, da ga je porabil in dobil hitrost (šel približno trikrat hitreje od ostalih), ter ujel in pred 'šibnil' tiste na čelu.

Rekel je, da si skoraj ni upal dihati, da ne bi kaj pokvaril. Ostalim, ki so ga poskušali posnemati, ni uspelo, večina je 's prčkanjem' še kaj pokvarila in izgubila hitrost.

Marko mu je menda - v šali - tudi "dosodil" tri ali štiri kazenske obrate

Po obratu okrog boje mu je prednost uspelo obdržati (in je temeljito izpadel iz konkurence za svinjsko glavo oziroma za zadnje mesto), čeprav so mu prvi dva-trije sicer vztrajno skušali 'dihati za ovratnik'.

Ostali smo se počasi razšli - več ali manj vsak je ujel kak vetrc, ki ni segel do naslednjega, in potem naslednji tistega ni več ujel, in tako so se razdalje postopno kar precej povečale.

Izjema sva bila jaz in jadralec pred mano - vedno sem ga dohitel, potem pa je videl, kako imam jaz nastavljeno in sam za tisti veterc nastavil bolje in mi ušel. Potem pa spet ni več dobro čutil vetra in sem ga ujel, pa je spet videl na kaj grem jaz in nastavil bolje in mi spet ušel. Tudi v cilju, seveda.

Rekel je, da mu ni bilo čisto nič dolgčas in da se je kljub šibkemu vetru prav dobro imel - in da najbrž še pride.

Aleš - ki je tokrat odnesel svinjsko glavo - je bil pri tako šibkem vetru 'hendikepiran', ker je precej težji od ostalih. Če bi vedeli, da bo veter tako šibak, bi mu vzeli ven eno od uteži, ampak prognoza mislim da ni bila ravno taka.

Bomo drugič.