Jutro je bilo mirno.
Nobene šanse za jadranje
A je kmalu pričel jugo jačat. Prebijanje proti valu je bilo vse bolj naporno
Vedno bolj smo bili podobni podmornici. Kmalu smo ugotovili, da z neprekinjeno plovbo do Lastova ne bo nič, našli smo si varno zavetje za otočkom Radelj pred Murterjem.
Pripravili smo si kosilo, ter se malo spočili od le napol prespane noči. Izgledalo je, da se jugo umirja, zato smo približno ob 18. uri dvignili sidro, ter nadaljevali pot. Obrnili smo proti otoku Kaprije. A jugo nam ni prizanesel. Zopet je pojačal, sunki so dosegali hitrost do 38kn, val direktno v premec. V vas Kaprije smo pripluli v temi, se privezali na pomol, ter si v bližnji gostilni privoščili večerjo.
Prebudili smo se v oblačen dan
Izgledalo je da nas bo tudi danes dež opral, a razen par kapljic ni bilo nič.
Malo smo spremenili prvotni načrt, ter premec usmerili proti Visu. Jugo je še vedno vstrajal, vendar z veliko manjšo močjo.
Celo pot od Nerezin, smo za sabo vlekli tudi po 4 panule, z par različnimi umetnimi in naravnimi vabami, vendar uspeha ni bilo
Nihče od nas ni strokovnjak za panulanje, vendar mislim, da moraš pri hitrosti 5 do 6 kn imeti ali več znanja, ali več sreče, ali pa je za to hitrost normalno, da nič ne uloviš. Od Murterja pa do pol poti nazaj smo imeli na panuli tudi ciplja, katerega je Boštjan ulovil na Murteru, nakar je izginil z rapalo, katera je bila v njem, ter s svinčenim torpedom vred. Riba, katera ga je odnesla, je imela verjetno kar hude prebavne motnje.
Pozno popoldan smo pripluli na Vis
Ko smo se privezali ob pomol bencinske črpalke, je končno posijalo sonce, katero nas je spremljalo do konca potovanja
Hoteli smo tankati, vendar je bila črpalka že zaprta. Takoj je padla ideja, kaj če bi ostali čez noč kar na črpalki ? Počakali smo kake pol ure, da vidimo če bo kdo prišel težit, in se nato odpravili v mesto.
Fotosafari po mestu ni trajal dolgo, ker je počasi zmanjkalo dneva.
Posedli smo se ob slaščičarni, kjer so na plazmi prenašali nogometno tekmo. Igrali so Hrvati in Irci. Vse okoli nas je bilo kockasto, glasen skrbno izbran besedni zaklad, kateri spada na tako tekmo, je preglasil ostalo dogajanje v zalivu. Ob vsakem danem golu huronsko tuljenje, ob vsakem zgrešenem velika količina, nam dobro poznanih, jugo kletvic.
Zjutraj sem vstal malo predno so odprli črpalko, ter v boljši svetlobi naredil še par slik po mestu.
Ko so odprli črpalko, smo natankali, ter okoli Visa zapluli proti Modri špilji na Biševu.
V zalivu pred špiljo je bilo kar nekaj bark.
Vrgli smo sidro na globini 15m, ter se s tenderjem odpravili v špiljo.
Morje je bilo mirno, nebo brez oblakov in sonce ravno prav visoko za čudovito modrino v jami.
Ko smo priveslali nazaj na jadrnico, se je Boštjan odpravil na ribolov. Ostali smo medtem pripravili kosilo, ker smo se odločili, da bomo morebiten ulov pripravili za večerjo (bolje vrabec…). Po približno dveh urah, smo se z dvema ujetima ribama, napotili proti Lastovu.
Nihče od nas ni več upal, da bi preživeli dan brez vetra v premec. Seveda je jugo zopet pokazal zobe in nas do Lastova pošteno namučil in opral. Zopet smo v trdni temi, nekaj z jadri, nekaj s pomočjo motorja, pripluli v zaliv Jurjeva luka. Vrgli smo sidro v mirno morje. Veter smo sicer še nekoliko čutili, a valovi so bili na off.
Zjutraj čudovito sončno jutro, v zalivu mirno morje, zunaj bele pene
Sledil je dolg sprehod in fotosafari po Velem in Malem lagu, s postankom na sredini v restavraciji, kjer smo si privoščili kavo.
Čeprav sredina junija ni še ravno sezona, smo imeli občutek, da bi lahko bil v tako lepem kraju tudi kakšen turist. Razen par bark, privezanih pred hotelom, ni bilo nikogar.
Ko smo se vrnili na jadrnico, smo se še pošteno okopali v ne ravno toplem morju, ter se pripravili za odhod. Usmerili smo se proti zalivu Zaklopatica, na severni strani Lastova. A tokrat se je jugo odločil, da mi Zaklopatice tisti dan ne bomo videli. Obrnili smo proti Korčuli, razpeli jadra, ter ugasnili motor. S hitrostjo med 7 in 8 vozli, smo jahali velike valove, proti Veli luki.
Ko smo prijadrali v zaliv, se je morje umirilo
Zopet smo si našli mesto na bencinski črpalki, ki je bila zaprta. Sledil je ogled mesta, počitek v bližnjem lokalu, ter igranje na kitaro ter prepevanje, skupaj s sosednjo barko. Tudi oni so namreč imeli kitaro na barki.
Zjutraj je bil smernik za veter, na vrhu jambora, obrnjen v nasprotno smer kot včeraj, kar je pomenilo, da je napočil čas za povratek domov. Pričel je namreč pihati maestral, brez katerega bi verjetno težko prišli domov. Toliko smo se že navadili na veter, ki ti piha v nos, da bi bilo brez njega preveč dolgčas. Odvezali smo jadrnico, ter s pomočjo motorja odpluli proti odprtemu morju. Upali smo, da bo zunaj veter vsaj toliko prijazen do nas, da nam bo dovolil jadranje proti domu. Ko smo premec obrnili proti Paklenim, se je izkazalo da nam zopet piha točno v nos. Kljub temu smo ugasnili motor, ter zakrižarili proti NW. Zaradi sorazmerno mirnega morja, je bilo jadranje pravi užitek.
Z namenom, da nam Boštjan priskrbi večerjo, smo se zasidrali v enem od neobljudenih zalivov na Paklenih otokih
Medtem ko smo ostali lenarili je Boštjan nalovil večerjo, ter kosilo za naslednji dan
Po dokaj uspešnem ribolovu, smo dvignili sidro, ko je bila že skoraj noč.
Zopet smo se razdelili v dve gvardije. Skupaj z Deanom sva dežurala do druge ure, Robi in Boštjan do jutra. Prebudil sem se ob osmi uri zjutraj, pred Ugljanom. Vreme je bilo mirno, sončno, pihal je rahel maestral. Pripluli smo do Molata, ter se usidrali v zalivu Jazi. Peš smo odšli v vas, v trgovino, ter nabrali malo rožmarina za ribjo večerjo. Potem smo jadrnico presidrali ob bližnji otoček Tovarnjak, kjer je Boštjan zopet poskrbel za prehrano
Po uspešnem Boštjanovem ribolovu, smo naredili premik do Ista. Pričakal nas je brez boj, ter brez zunanjega dela pomola. Kot nam je povedal domačin, se je tudi tukaj zapletlo s koncesijo. Vrgli smo sidro, ter se vezali za pomol. Kar na pomolu smo zakurili Cobb, ter spekli sveže ribe.
V bližnjem bifeju so se po večerji prilegle palačinke s sladoledom. Zjutraj smo morali vstati kar zgodaj, ob 5:30, ker smo bili vezani tik za katamaranom, kateri izpluje ob 6. uri
Sledilo je lagodno jadranje ob zvokih kitare, ter prepevanju znanih melodij, do Nerezin, ribje kosilo, pospravljanje barke, ter pot domov.
, vendar je bilo vseeno tudi nekaj ribolova.Še sedaj se mi zdi da imam prste malo mastne od lešad...je pa res, da je najprej kazalo da bo RioMare glavni sponzor odprave. Res neponovljivo doživetje...g. Kapitan je že vprašal:''Ma kaj bomo čakali eno leto, al' gremo že septembra?'' 
