Ker zaradi sluzbenih obveznosti ni zneslo na daljse porocno potovanje (to se pride) sva se precej pozno odlocila da greva takoj po porocni noci sama na oddih z jadrnico. Najdem last minute varianto pri AYC, Oceanis 331, start iz Vodic.
Sobota, 21.7.
Zurali do 6h, bujenje ob 11h in ob 12:30 ze na poti proti Vodicam (napokano je ze vse bilo v avtu, samo start). Ob 18h v Marini. Jaz zacnem urejat papirje, novopecena zena se izkaze in vecinoma stvari zvozi do barke. Pomagam na koncu ji le z dvema SUPoma (stand up paddle sva vzela s seboj). Prevzem barke je gladek, razen jadr vse ostalo pregledam sam. Nataknem se masko in skocim pod barko - kur*c - ziher je ziher! (Ceprav je barka letnik 2003 me kar presenti ohranjenost, presenecenje je tudi vkljucen v ceno VIPov mobilni wireless internet). Ob zagonu motorja zmoti edino slabo vidna utripajoca lucka za temperaturo in spremljajoce pritlehno piskanje, a ko dam gas cez 1200 obratov neha. Me ne skrbi prevec, a bi me moralo...
)
Ker sva sama je placa cez glavo in vse pustiva kar po kufrih, skatlah. Se v shopping in gasa... Takoj nato vzgat motor in ven. Piha rahel vecerni maestral, zmatrana sva oba, dalec se nama ne da - za trening 2x povadiva dvig/pospravljanje jadr, in potem ze ob temi pridrsiva do zaliva Tijascica na jugu Tijata. Je bil plan na sidro, pa so bile prazne boje zelo mamljive - pa se vecerni aladin je napovedal burjo ze ponoci. Odprem prvo pivo in priropota z gumenjakom mladenic in bumf 200 kuna za bojo. Po balkansko se zelim zdilat za 100 kuna njemu u zep in meni brez potrdila, pa noce ("Pa sta ja znam ko si ti pa da me prijavis"). Ok - pljacka za bojo! (Me pa se bolj zjezi, ko na koncu rece, da "je bas krenuo kuci", a nas je videl ko prihajava v zaliv, pa je se malo pocakal.
Nedelja, 22.7.
Burja ze zgodaj pokaze zobe, zbudim se okoli 7h. Zena pridno spi, jaz se popakiram malo po barki, se kopam, serjem ipd.
Mirno pozajtrkujeva, malo cez 10 greva iz zaliva. Zunaj pa burja 25 kts, v polkrmo, cilj je itak Trogir - samo gasa. Najbolj bolj previdno z jadri, po kaksne pol ure pa kar do konca. "Leti" 7+ kts, kar je za to barko kar lepa.
Po Zlarinskem kanalu mimo Sestric, Komorice, ... pa mimo Rogoznice proti Drvenikom. Nekje pred M. Drvenikom burja precej popusti, peljeva se le se kake 2.5 kts, nekaj trimam, nic ne pomaga, palim motor - itak bi rad mal 'legnu'. Po kanalu med Drvenikoma in celino, kako uro na motor - potem pa pihne 30 stopinj v premec po Trogirskem zalivu. Jadra gor, motor 'na potiho' in spet jadramo zavidljivih 5-6 kts. (Navidezno bitko z sosednjo jadrnico dobim, ko se le-ta 'nategne' pred otokom KLuda in mora orcat, jaz pa za las svignem mimo). Se dve orci in prakticno prijadrava do ACI marine v Trogiru. Tam pa kaos - veter ne pojenja, za povrh se mocan tok, na pristajanje caka kakih 5 bark + katamaran, za povrh pripelje se trajekt. Nekaj casa krozim, nato izkoristim neodlocnost ostalih in zapeljem na muring - ob 17:00 sva pripeta v slabi minuti, pohvaljena celo od marin-cev. (Ostali vecinoma kricijo in se vezejo se naslednjo uro). Potem pa po mestu, mene je pozitivno presenetilo, nazaj po poti do marine se na cevape, na barko na 2 pira in v mizale.
(klikni za vecjo sliko)
Ponedeljek-torek, 23-24.7.
Sluzbeno moram zal biti v Londonu, zato zjutraj s taxijem (ki naju je za 5 km opalil za 200 kn!!!) na Splitsko letalisce in na Gatwick. Kljub slabi volji zaradi prekinitve dopusta pa se je lepo poklopilo z vremenom - London 30 stopinj, Hrvaska pa z oraknsko burjo, dezjem itd. Narobe svet.
Sreda, 25.7.
Vstajanje v Londonu ob 2:30, ob 3:30 prvi Gatwick express vlak do letalisca, ob 5:40 ze na Easyjetu v pogonu, ob 9h ze Splitu na letaliscu. Za nazaj taxi sprejemljivih 100 kun (glede na voznjo tja, mater jim nategunsko!), ob 10h na barki, jaz po paprije (200 evrov, za zjokat!), zena po pivo, ob 10:30 ze greva!
Motorirava iz zaliva nazaj, nato pa proti serveru Solte. Vetra ni, avtopilot pa mirno skozi otocke pri mestecu Maslinica na Solti. Takoj ven iz Solte dvigne maestralcic, motor ugasneva in na easy do Paklenih in kar naprej (maestral se malo pojaca) proti Visu. Pred Visom vse skupaj crkne, motorirava po juzni strani otoka, mimo otockov Budikovac in Ravnik ter se zasidrava v uvali Ruda (mislim da jo klicejo tudi Mjesecev zaljev ali neki podobnega). Studiram, ce se vezem se na obalo "za svaki slucaj", a naju ze pricakajo gostiteljici, ki nama zapolnita naslednja dva dneva.
Zvecer gremo (z njunim avtom) se v mesto Vis na super (a drago!) vecerjo, ampak so nam pa (presenetljivo) ponudili tudi "Jadranske cevapcice" - mi smo jih pa brez slabe vesti narocili in pojedli!
(klikni za vecjo sliko)
Cetrtek, 26.7.
Odlocim se, da iz srede na cetrtek raje spiva na barki kot pri njih v hisi kakih 50m nad zalivom - imel sem slab obcutek glede sidra, saj je bil po tleh sam pesek. Ampak presentljivo vse zdrzi. Zjutraj nazaj na obalo in potem imamo ponovitev poroke (dodaten cerkveni obred) sami mi 4je v cerkvici na Palmizano z lokalnim, 80 let starim Donom Simetom. Meni je blo fajn, je pa poroka na splosno bolj 'sov za zenske'
Zena nad Palmizano:
Potem v Palmizano na pivo in fotkanje, zacne me skrbeti vse mocenjsi NW veter. Babe nateram in sibamo nazaj v 'nas' zaliv - ufff, barka je se tam, zunaj piha pa mocno. Takoj sam laufam med borovci do zaliva, pridem skoraj - BARKE NI VEC!!! FAAAAK! Naredim se par korakov da se mi odpre pogled na cel zaliv in jo koncno zagledam, ze kakih 50m stran od originalnega sidrisca. Sibam po obali, skok v vodo, Phelpsa pustim zadaj kot za stavo in ze sem na barki. Oddahnem, sidro je zgleda spet prijelo, ampak vem da moram prestavit. Grem en zaliv nazaj nasproti otocka Virnik v Rukovac (kjer sidra kakih 5 bark) - poskusam vsaj 5x in ne prime, pa da se jebes - spodaj sam pesek. Vmes zenske na obali prepricajo lokalnega serifa (vodnega taxista) do spilje na Virniku, da nam pusti uporabit svojo bojo "za par sati". Itak smo hotli v splijo se na neke porocne zaobljube (spet sov za zenske), z gumico ne gre zaradi valov (pa se puscala je pocasi), za 200 kun nas zategne za 1 uro do tja, da tam lahko afne guncamo. Za nazaj piha maestral sigurno cez 25 kts, s tisto barkaco se komaj prebijamo
. Z serifom potem spijeva se vsak po par pirov in boja je ze moja za cez noc.
Petek, 27.7.
Prav nikamor se nama ne da. Vetra ni, napovedi tudi ne, malo SUPava po zalivu, vec ali manj pa pocivava na boji. Serif dovoli se za eno noc (za par pirov spet) in nama kar pase.
Sobota, 28.7.
Napoved za maestral je spet dobra, itak greva proti jugu. Startava se v brezvetrje, upam, da kmalu pihne. Lucka za temperaturo taoj ob zagonu utripa mocneje, tudi piskanje je mocnejse. Preverim, ce mece ven vodo: check, pocakam 15 minut ce se kaj pregreva: check - vse zgleda ok, zato izplujeva. Motorirava direktno na Lastovo. Piskanje rata ze nadlezno, a motor dela, hladi se, ne zgleda problematicno...
Po cca. 2.5 ure motoriranja pa alarm za temperaturo - peljem se se 1 minuto, ne neha, motor v ler in gledam kaj bo. Vodo mece ven normalno, crpalka dela. Preverim se nivo vode v motorju - vse ok. Ponocno gas, vseskozi gledam v auspuh ali leti voda ven... cez kaki 2 minute neha. Takoj ustavim motor. Najprej preverim vse cevi, filter (da ni zabasan) - odsraufat pokrova ne morem, pa da se jebes (prevec zategnjeno) a ni videti zabasan. Preverim se dovoden tok morske vode v barko (da se spodaj ni kaj abasalo v cev), a ko izstaknem cev dela vse ok.
Prvi klic na AYC opravim okrog 11h dopoldne. Prosim za pomoc, dobim mehanika, skupaj greva cez osnovne stvari (kar sem v bistvu ze preveril) in pravi: crko impeler. K sreci je na barki rezerven, a ko skusam kaj odsraufat ugotovim, da sem zelo podhranjen z orodjem (obrabljeni kljuci, brez gador, sneti crpalko je bilo nemogoce). jebem se kako uro, potem obupam - brezvetrje in vrocina spodaj taksna, da sem skoraj crknil. Povem, da se bom poskusal privlect do vhoda v v Velo Luko (ce bo maestral) in da prosim za pomoc (slep, mehanik z orodjem). Ob 14h nekaj pihne, nekako se dobesedno privleceva okrog 2 milji pred vhodom v Velo Luko, potem pa cista bonaca in naj tok nosi celo nazaj ven. Ze studiram, kako si bom pomagal z gumenjakom in tamalim motorjem (vezava na bok pa kar bo bo), pa se gumenjak spusca (pocasi, a vztrajno).
Tezim, naj ze pride kdo naju iskat, obljubljajo da "samo sto niso". Vmes se hladiva v morju, saj je vroce ko pes. Ko to opazi Kapetanija pridrvijo se oni in zatevajo papirje - dam dokumentacijo, vmes mi razlozijo da se ne smeva vozit in kopat in da je to kazen. Razlozim situacijo, prosim za slep do Vele Luke pa pravijo da imajo neko intervencijo drugje in da resujejo "samo zivotno ugrozene". In se spokajo...
Ob 19:30 pride slep + 2 mehanika. Hvala kur*u. Zacnejo sraufat, a tudi njim gre slabo. Tezko je prit do pumpe. Odsraufata pol motorja, nakar ugotovita, da sta prisla do pumpe za slatko vodo (notranji sistem) in ne za morsko. Ura je ze 21:30h, odvlecejo nas na boje pred neko gostilno v zaliv levo od vhoda v Velo Luko, privezemo se in odmaglijo. "Nista se ne vidi, vidimo se sutra!".
(klikni za vecjo sliko - zelena je se pred okvaro, rdeca je okvara, rumena pa slepanje)
Nedelja, 29.7.
"Majstri" se prikazejo sele okrog 12h. Sedaj pride en drug (tisti od vceraj K SRECI ni imel casa, ker tudi pojma ni imel) in lotimo se dela. Danes se odlocim, da bom zraven, da vidim kaj delata. Takoj najdemo pravo pumpo, odsraufamo, tip ze po zvoku (ko zavrti) pove: impeler je dobar! Vseeno odpremo in res - vse zgleda ok. Niti ne menjamo, sestavimo nazaj. Ok, lotimo se nazaj celotne poti vode. V barko tece (jaz preverim se z masko spodaj), to je ok. Poskusamo odsraufat pokrov filtra, a na roke ne gre. Odsraufamo filter dol (zelo tezko dostopen) in TAKOJ se vidi problem: pokrov filtra je naluknjan in namesto vode vlece noter luft. JEBA. Majstra odneseta filter zopet domov v delavnico, ga nekako odsraufata (v primezu) in zasilno pokrpata luknjo + dodata se eno gumo cez cel zgornji del filtra, da se dodatno tesni. Prineseta nazaj, ura je 16h. Zmontiramo, sestavimo (aja, vmes zamenjamo se dihtunge na notranji pumpi, ker slabo tesnijo pa malo curi - naredimo jih kar iz platnic nekega zvezka!!), nalijemo vodo v filter, zasrafamo - pali motor. Nic - voda ne gre cez auspuh ven. A ko nalivas vodo v filter, jo le ta vlece. Kam gre, prasica? Ugotovimo, da voda gre cez ves motor do auspuha, ven pa ne! Odpremo se pokrove auspuha, pali motor - voda zacne spricat v podpalublje tik pred plastcnim delom auspuha. Tisto platsiko dol - vhod v plasticni del je popolnoma STOPLJEN (zgleda so izpusni plini brez vode stopili plastiko, ko je potegnilo zrak v filter). K sreci ostane dovolj nastavka, da lahko stopljeni del odzagamo (z kuhinjskim nozem cca. pol ure drkanja) in lahko nataknemo nazaj cev. Pricvrstimo z objemkami, pali motor - VODA GRE VEN!!! Aleluja!
Ura je ze skoraj noc. Z majstri na pivo, potem pa z taxiejm v Velo Luko - zvecer ne bova nikamor rinila, sploh ker nisem siguren da je vse ok.
Ponedeljek, 30.7.
Izplujeva zgodaj, k sreci so bile 2 dni vsaj boje zastonj (sicer so od gostilne, a ni obvezno tam jest - sva sla pa vseeno). Plujeva na motor ob severu Korcule, najprej u izi, potem ga pa kar priganjam - ce bo kaj crknilo, naj crkne tule! Vseskozi preverjam vseskupaj, po kaki uri se ze boljse pocutim - ocitno smo zrihtali.
Mimo rta Velo Dance se obrneva proti Lastovem. Vec ali manj motorirava, pomaga malo glavno jadro (bolj za stabilnost kot za hitrost). Ob 11h sva ze v Ulbiju na Lastovem, greva v stacuno malo v nabavko in pa na pivo (tam je tudi Ina, a nafte imava se dovolj). Nato se zapeljeva se po celem zalivu do Pasadurja, skusava se zasidrat se v uvali pred vhodom v rov za podmornice, kjer je strasna guzva (od megajaht do naju z 10m). Sidra slabo grabijo, zato kricanje z vseh strani, po pol ure se spokava.
Greva na juzno stran Lastova do Skrivene Luke. Zacne maestral, motor na off in sibava na jadra. Na vhodu v Skriveno Luko sva eins-zwei, zato v popoldanskem maestralu 20+ kts jadrava gor in dol se kaki dobri 2 uri. Nato v Skriveno Luko in na ponton od gostilne Portorosso. Kar precej vetra tudi notri, pristaneva lepo. (Prostora je sedaj za vsaj 40 bark - mislim, da se produzili ponton se za eno razdaljo). Z SUPi odveslava na nasprotni breg in na svetilnik, kljub prepovedi greva na dvorisce, zaloti naju lastnik in nekaj godrnja, a lepa beseda lepo mesto najde in ni prevec jezen. Razgledi so pa lepi.
Nazaj na barki naju najprej opalijo po 50 kun na osebo za nacionalni park. Vmes soseda pobaram ali se placa tudi muring, pa pravi da ce si gost, potem ne. Tudi zato greva na hobotnico izpod peke - ni poceni, je pa vrhunsko. Ko skoraj ze zaspim na krmi, pride pobrat se 200 kuna za privez. Nekaj se skusam prepirat, a se mi ne da.
(klikni za vecjo sliko)
Torek, 31.7.
Zjutraj zgodaj ze na pot, nek starejsi gospod na sosednji barki pred najinim izplutjem naredi celo paniko, ker ces sta sama in mi bosta vse opraskala. Se ne zmenim, grem ven, tudi dotaknil se ga nisem. SIbava ven iz Skrivene Luke in naprej proti jugu - kar skozi Lastovnjake (skozi ozek in plitek preliv otoka Stomorine in Cesvinca) (nasploh je tu treba bit previden, ker je se nekaj komaj opaznih ceri) in proti juznem delu Korcule - do uvale Prizna na motor. Vroce je ko pes, kljub prepovedi sidranja (tabla na S delu uvale) se zasidrava na juznem delu in se kopava. V 1 uri "navleceva" se ene 4 druge barke, ki se zasidrajo okoli naju, pa se pobereva in greva okrog do mesta Korcule. Prej hocem se tankat, a je uzva velika. Bom pa kasneje.
Maestral je zelo zgodaj zelo mocan, sidral ne bom. Se zapeljem en krog in naju prestreze Nikola (od marine) z gumenjakom ter nama dovoli privez v marini za kako uro. Super. Placa noter (sploh na zacetku) je pa tudi dovolj. Pridem noter, zelim nekam na sredno kakih 15m sirokega 'lufta' med dvema barkama, a me nek mulac od marine usmeri cisto na privetrno stran ze privezane barke. Vzamem dovolj lufta, maestral odnasa tudi v marini, kontrolirano pridem ze zelo blizu, nato pa zelo na hitro odnese premec in sama sreca je bila, da je bil na sosednji barki pripravljen skipper, ki je nekako resil situacijo - zena sama bi to tezko zaustavila. Za povrhu se mulac prime strik na obali in ga, brez da bi mi ga vrnil, nonsalantno zaveze na obali in odkoraka. Sosed umirjeno malo pizdi (ces, drugi put se bolje pripremi), opravicim se mu, da je ob takem bocnem vetru brez trusterja pac zajebano.
Greva v mestu, vrneva se sele po kakih 3 urah, Nikola od marine se smejoc sali, da Slovencem polako prolazi taj sat vrimena, jaz pa mu spotoma zaspecam mulca oz. njegovo nepomoc pri pristajanju. Se pred menoj ga je klical po UKV na zagovor.
Izplujeva kolker toliko OK (se vedno naju je nabijalo na soseda) in nazaj na pumpo. Se vecja guzva, nic, cakal ne bom! Po Peljeskem kanalu piha 25+ kts, v dveh orcah sva ze v Vignju. Zelim it pozdravit kolege (in prespat), a boj ni, sidrat bo pa ob tem vetru tudi nezanesljivo. Greva kar na manjsi pomol pred trgovino (malo je zasciten pred maestralom) in vezeva na bok. Barko sicer nemirno morje premetava, a kaj hujsega ni. Vzamem se 15l kanto za nafto in naserjem kolega, da me v Orebic odpelje tankat. Zvecer na vecerjo in okoli 23h spat. Maestral je ponehal, morje se vedno nemirno - malo bo guncalo, ampak po litru vina ne bom kaj dosti cutit. Preverim se aladina - hujsega ponoci ne bo.
Toda....
(klikni za vecjo sliko)
Sreda, 1.8.
Zavijanje vetra me zbudi ze cez kake 2 uri, zena je ze zunaj. Pridem ven, piha kot zmesano. Najprej sploh ne dojamem, kaj, nato sele ugotovim da mocna burja. Ceprav sva cisto pod hribom in v zavetju dreves ter his, barko dobesedno puli iz priveza ter nato nabija nazaj. Odlocitev pade hitro - treba se bo odvezat, drugace se bokobrani ne bodo zdrzali nabijanja. Odvezeva hkrati in barko kar ustreli bocno stran od pomola. Studiram ali na Korculo v marino, ali pa pac na planirano pot (proti Bolu). Nic - probam z motorjem po Peljeskem kanalu navzgor pa da vidimo, kaj bo. Piha do 30 kts, kar je cisto obvladljivo. Adrenalin kmalu popusti in se cisto lepo peljeva - zeno probam prepricat, da probava malo z jadri, pa mi s pogledom da vedet, kolko je ura. No, ujame naju se ena braka (pride zelo blizu in si svetiva z svetilkami eden drugega, kateri norci so to) in nato do S vhoda v Peljeski kanal peljeva skupaj. Zena vmes zaspi, jaz pa studiram, ali grem po prvotno planirani trasi (mimo juznega rta Hvara do Bola, za kar sva racunala cel naslednji dan) ali kaj naj sedaj sredi noci. Varianta je bilo sveda se Loviste na severu Peljeskega polotoka, ampak tam manevrirat sredi noci...
Sam sprejmem odlocitev - proti Hvaru! Veter pade na okoli 20 kts, potegnem glavno jadro in super plujem, zato potegnem se genovo (vmes pazim, da ne zgazim speco zeno), ugasnem motor in sibam 5-6 kts. Lepa noc, popolnoma jasno. Burja pocasi ugasa, kako uro pred Scedrom ga ni vec. Pospravim jadra in odmotoriram do Scedra, pocasi se na vzhodu zacne svetliti, zapeljem v uvalo Borova na otoku Scedro, zasidram (placa je dovolj, spustim skoraj celo verigo), prime lepo in zaspim ko top!
Sele okrog 11h nadaljujeva proti Hvaru, pred mestom cel kaos, nekako se zasidram, barke ena cez drugo. Vmes vidim, kako kar lokalni fantje iz mesta z gumenjaki, plezajo na prazne barke (in, ce je kljuc) jih prestavljajo iz plovne poti. Noro!
Sidro drzi, vseeno greva v mesto, a se hitro vrneva. Greva prespat na Paklene v Palmezano (na zunanjo stran). Ko prideva je se ok, potem se zacne guzva in ropotanje in kricanje. Kam vse poskusajo zbasat megajahte!?? Malo mi je zal, ampak odsidrat se mi ne da vec... Zaspiva itak utrujena.
(klikni za vecjo sliko)
Cetrtek, 2.8.
Zbudiva se v Palmizani, zena navija za Bol, a meni se ne vozi vec nazaj dol (pa vsako leto sem N-krat na Bolu zaradi kajtanja). Greva po juzni strani Paklenih nato pa smer direktno proti Rogoznici. Mimo malega Drvenika piha in jadrava sicer proti vetru, a kar gre. Da ne bi bila prezgodaj v Rogoznici (slo je samo zaradi dolivanja nafte), se greva kopat se v zaliv Sicenica (sosednji od Stragea Trogira). Omenjam zato, ker je lepo zasciten vetrovno, na koncu pa je gostilna z 4 bojami. Pa zelo prijazni.
Po kopanju do Rogoznice tankat nafto, nato pa do Primostena. Boje (ki so jih dodali precej pa precej na gosto!) so bile zasedene, zato greva cisto do konca in najdeva dovolj prostora za sidranje. Tudi Primosten kot mesto me je pozitivno presenetilo, je pa guzva. Greva jest (cevapi) in nato spat.
(klikni za vecjo sliko)
Petek, 3.8.
Zjutraj v Primostenu se na dnevni sprehod, nikamor se nama ne mudi. Cez kake pol ure zacne mocno pihat po zalivu, zato sam odsibam nazaj na barko in jo odsidram ter zapeljem na bojo (zjutraj so se sprostile) - ziher je ziher! Cez dan se boj baje ne placuje, vsaj meni ni noben nic rekel. Srecam se starega prijatelja (v gostilni, kje pa drugje) in spokava se kar pozno. Itak se nama vec nikamor ne mudi, sva z eblizu Vodic.
Iz Primostena ven, piha slab NW - plujeva na izi z jadri in do vecera mimo Zlarina pridrajsava do Prvic Luke. Greva na bojo in nato po vasici. Sprehodiva se okrog otoka in nato na vrh, tam srecava se zadetke iz Zagreba, ki na vrhu na crno kampirajo in igrajo kitare, orglice... Skratka hippi scena!
Potem v lokalno birtio na pizzo, nazaj na barko, ki jo (ker sem suft - ne dam jim vec kun) odvezem od boje in zasidram nedalec stran - morje je olje, napovedi za veter ni, sidro prime super!
(klikni za vecjo sliko)
Sobota, 4.8.
Ob 6h bujenje ter proti Vodicam. Zena vmes pakira, greva tankat in nato v marino. Nikjer se nikogar za pomoc, vendar prijazno priskoci pomagat nek mimoidoci na pomolu. Pristaneva brez tezav.
Kljub temu, da se mi opravicujejo za nastale tezave, mi kakor ne morejo refundirat dveh izgubljenih dni. Razlozim, da sem bil 2 dni crn/smirast do jajc in da je to NAJMANJ, kar lahko storijo - ce celo ne castijo kar cel teden. Pravijo da sami ne morejo in da naj se po mailu dogovorim z njihovimi sefi v Avstriji. Dobim naslove + skregat se moram za stroske, ki sem jih vseeno nekaj imel z lokalci, ki so popravljali (ceprav vecinoma je slo preko firme). Jutri pisem v Avstrijo, pa porocam.
)
