Letos sem v pristanu opazoval zasidran čoln. Lastnik ga je privlekel in odvlekel k in od obale z vrvmi, zato sem si pobliže ogledal kako sidra.
Na sidru je imel verigo, na koncu verige pa velik RF obroč. Skozi ta obroč je imel speljano vrv iz premca čolna pa potlej po tleh skozi zanko na pomolu na koncu vrvi pa karabin, ki ga je pritrdil na krmo ob motorju. Na pomolu je zatem ko je čoln izvlekel od obale kod na žičnici, naredil zgolj vozel in to je to. Suh do obale in suh do čolna. Ali še kdo uporablja ta način sidranja, slabe in dobre strani tega in koliko je tako sidranje zanesljivo me zanima??
Hvala LP PACEK
Sidranje drugače
Moderatorji: moderator2, moderator
To je star istrski privez, ki ga lokalni ribici uporabljajo na pomolih, kjer je manj privezov. Imenujejo ga "tira-mola". to je potegni-spusti (po italijansko/istrsko) Je v redu, samo bolje je coln na karabin zapeti pri premcu, da se lahko prosto obraca glede na smer vetra. Paziti je treba , da je vrv dovolj dolga, da lezi po dnu, da ne bi ovirala drugih, ki se vezejo na pomol. Sam sem imel coln tako vezan celo leto v Portorozu.Tudi sidro naj bi bilo malo vecje ali pa celo blok cementa. Edina negativna stran tega priveza je, da ti na dnu lahko zaplete vrv , ce je res slabo vreme, drugace je pa OK.
EDINI DOBER DAN JE DAN NA MORJU!
blok cementa
v knjigah piše, da za 100- 120 kg čolna lahko naredimo mrtvo sidro v lončku za rože višine 35cm in širine 30cm.
Letos v Barbarigi pa mi je domačin rekel, da ima mrtvo sidro za čoln in motor skupaj cca 3oo kg, mrtvo sidro širine (m X m in debeline tri dm). To je po moji oceni med 500-800kg??
Letos v Barbarigi pa mi je domačin rekel, da ima mrtvo sidro za čoln in motor skupaj cca 3oo kg, mrtvo sidro širine (m X m in debeline tri dm). To je po moji oceni med 500-800kg??
Re: blok cementa
PACEK napisal/-a:v knjigah piše, da za 100- 120 kg čolna lahko naredimo mrtvo sidro v lončku za rože višine 35cm in širine 30cm.
Letos v Barbarigi pa mi je domačin rekel, da ima mrtvo sidro za čoln in motor skupaj cca 3oo kg, mrtvo sidro širine (m X m in debeline tri dm). To je po moji oceni med 500-800kg??
Bo držalo, če imaš čoln v kakšnem mandraču
Sicer pa pozabi. Jaz imam za gumico (Maestral 4) betonski blok 40X40X20 cm, na grušču, pa sta bila lani, ob burji (Medulinski zaliv-še kar zaščiten pred burjo) oba, blok in čoln na kopnem 
Za gliser, dolžine 7m in 2t pa imam betonski blok, cca 800kg, ki je že zarit v mulj, na njem 1,5m ladijske verige (fi 35mm, težka vsaj 20kg) in nato veriga fi 10, pa je ostal na mestu, medtem, ko je vsaj polovica čolnov "prepotovala" 5-10m
je morda kdo poskusil z potopom dobiti pod morjem večjo skalo, ki so neredko polne lukenj in tunelov, je varno skoz tak podmorski tunel potehnit verigo, na to veriga pa bojo in tako naredit mrtvo sidro? So te podvodne skale krhke in bi veriga preklala skalo ob stalnem zatezanju in popuščanju?
LP PACEK
LP PACEK
Jaz moj "gumištrudl" vežem na ta način. Imam bojo oddaljeno okoli 15m od obale na njo mam s ketno prirjeno "vezišče" in tam imam okrogel rink preko katerega imam speljano vrv na pomol. Tako kot si reko suh noter in suh ven vendar pa ti tega ne priporočam v predelih kjer se ljudje kopajo, ker se mariskdo spotakne ob tvojo vrv ( pa čeprav je potopna). Nekater pa tako grozno moti, da jih celo porežejo. 
My car detailing projects:
http://www.avtomobilizem.com/forum/view ... &start=460
http://www.avtomobilizem.com/forum/view ... &start=460
včasih je res tako, da ne veš, kje je varneje v zalivih sidrati, ljudem na očeh, ali tako da je čoln skrit pred očmi javnosti.
Ko sem imel še Sporta in tomos4, sem letoval v Beli Uvali pri Poreču. Gumico sem imel sidrano v zalivu pod campom. Ko sem zjutraj prišel do čolna, da bi šel na potep do bljižnjih otokov, sem v gumici našel dva dijaka, ki sta si dala pod glavo nahrbtnike, zlezla v spalne vreče in verjetno vso noč prezebala na vlagi. Ob deveti uri, pa je postalo ravno prav toplo, da sta zaspala kod golobčka. Ko sem ju nežno zbudil, sta preplašeno vprašala, če je moj čoln? Sem rekel, da na računih vsaj tako piše, pa ,če je blo dobro spat. Fanta sta se tako močno preplašila, da sta spalke in nahrbnike kar v morje zmetala. Sem jima rekel, da tolk se mi pa na otok spet ne mudi, da naj kar počasi, pa sta le preplašena zabrodla proti obali z mokrim nahrbtikom in z premočenimi spalkami.
Če so gosti na gumici taki kod ta dva fanta, vse lepo in prav, hudo, pa je , če imajo obiskovalci drugačne namene.
Ko sem imel še Sporta in tomos4, sem letoval v Beli Uvali pri Poreču. Gumico sem imel sidrano v zalivu pod campom. Ko sem zjutraj prišel do čolna, da bi šel na potep do bljižnjih otokov, sem v gumici našel dva dijaka, ki sta si dala pod glavo nahrbtnike, zlezla v spalne vreče in verjetno vso noč prezebala na vlagi. Ob deveti uri, pa je postalo ravno prav toplo, da sta zaspala kod golobčka. Ko sem ju nežno zbudil, sta preplašeno vprašala, če je moj čoln? Sem rekel, da na računih vsaj tako piše, pa ,če je blo dobro spat. Fanta sta se tako močno preplašila, da sta spalke in nahrbnike kar v morje zmetala. Sem jima rekel, da tolk se mi pa na otok spet ne mudi, da naj kar počasi, pa sta le preplašena zabrodla proti obali z mokrim nahrbtikom in z premočenimi spalkami.
Če so gosti na gumici taki kod ta dva fanta, vse lepo in prav, hudo, pa je , če imajo obiskovalci drugačne namene.
Ah jaz imam mojega in očetovega stalno na očesu. Imamo prikolco v prvi vrsti pri morju in ju direktno vidim. Jah še vedno velja ta rek; 100 ljudi 100 čudi. Nam so prvo leto s takim užitkom plezali po čolnu, ko si jih pa pa pregnal so pa še "freh" nazaj. 
Drugače pa je moja slabša izkušnja ta, da so mi eni dečki metali kamenje v čoln na koncu pa še eno skalo, ki je pustila lepo sled na gumi.
Drugače pa je moja slabša izkušnja ta, da so mi eni dečki metali kamenje v čoln na koncu pa še eno skalo, ki je pustila lepo sled na gumi. 
.
.
Ni vse v teži!
Pri sidranju na "korpo morto" je zelo pomembno kakšen sistem uporabiš.
Moja ocena za "brezskrbno" spanje ob slabem vremenu je, da se teža barke in teža bloka skoraj izenačita.
Če vežeš na kratko bo slej kot prej nekaj popustilo, ker sistem ne diha.
Sam sem imel spredaj blok cca 500 kg, nato vrv debeline 5 cm in dolžine 7m, kateri sem na sredo privezal bojo s 5 litrskim volumnom, ki je to vrv dvignila skoraj pod površje, nato je sledila težka veriga cca 70 kg in dolga 5m, ki je vlekla na dno, nato pa še 8m vrvi debele 2cm kateri sem tudi na sredini dal bojo volumna 5litrov, ki je vlekla vrv proti površini. Na koncu sem dal še karabin iz inoxa, ki je imel varovalko za privijačit ( za "zašraufat"), ker se karabin samo na vzmet v pravi legi sam odpre in barka gre na kopno. Zadaj na krmi pa še 12m vrvi in privezal za pomol. seveda zelo ohlapno, da barka lahko plava v valovih juga, tramontane, močnega maestrala in podobno.
Upam, da ste razumeli moj način vezanja, ki sem se ga naučil v Istri od domorodcev. In tako je bilo 15 let brez težav od maja do oktobra.
Sprednji del je cik-cak od bloka do barke in vse deluje kot blažilec (amortizer). Ko pride večji val potisne barko nazaj in takrat se hoče privezna vrv spredaj zravnat, boji gresta pod vodo in veriga gre od tal. Ko popusti moč vala gre vse v obratni smeri in je ohlapno pripravljeno na naslednji val.
LP
.
Ni vse v teži!
Pri sidranju na "korpo morto" je zelo pomembno kakšen sistem uporabiš.
Moja ocena za "brezskrbno" spanje ob slabem vremenu je, da se teža barke in teža bloka skoraj izenačita.
Če vežeš na kratko bo slej kot prej nekaj popustilo, ker sistem ne diha.
Sam sem imel spredaj blok cca 500 kg, nato vrv debeline 5 cm in dolžine 7m, kateri sem na sredo privezal bojo s 5 litrskim volumnom, ki je to vrv dvignila skoraj pod površje, nato je sledila težka veriga cca 70 kg in dolga 5m, ki je vlekla na dno, nato pa še 8m vrvi debele 2cm kateri sem tudi na sredini dal bojo volumna 5litrov, ki je vlekla vrv proti površini. Na koncu sem dal še karabin iz inoxa, ki je imel varovalko za privijačit ( za "zašraufat"), ker se karabin samo na vzmet v pravi legi sam odpre in barka gre na kopno. Zadaj na krmi pa še 12m vrvi in privezal za pomol. seveda zelo ohlapno, da barka lahko plava v valovih juga, tramontane, močnega maestrala in podobno.
Upam, da ste razumeli moj način vezanja, ki sem se ga naučil v Istri od domorodcev. In tako je bilo 15 let brez težav od maja do oktobra.
Sprednji del je cik-cak od bloka do barke in vse deluje kot blažilec (amortizer). Ko pride večji val potisne barko nazaj in takrat se hoče privezna vrv spredaj zravnat, boji gresta pod vodo in veriga gre od tal. Ko popusti moč vala gre vse v obratni smeri in je ohlapno pripravljeno na naslednji val.
LP
pajer 1
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Sem tudi jaz z Barbarige še malo pa bomo zvedli da je pol forumašev od tam 
ok zanima me sledeče:
Zlatko je napisal primer
Za gliser, dolžine 7m in 2t pa imam betonski blok, cca 800kg, ki je že zarit v mulj, na njem 1,5m ladijske verige (fi 35mm, težka vsaj 20kg) in nato veriga fi 10,
in je dražalo jaz pa imam 8m in 3 in pol tone cca ali je dovolj veriga fi 10 ??? ter kateri karabin je najprimernejši za tako težo barko.
Drugače ga imam vezanega na pomolu v Peroju ampka vsaka informacija je zlata vredna.
ok zanima me sledeče:
Zlatko je napisal primer
Za gliser, dolžine 7m in 2t pa imam betonski blok, cca 800kg, ki je že zarit v mulj, na njem 1,5m ladijske verige (fi 35mm, težka vsaj 20kg) in nato veriga fi 10,
in je dražalo jaz pa imam 8m in 3 in pol tone cca ali je dovolj veriga fi 10 ??? ter kateri karabin je najprimernejši za tako težo barko.
Drugače ga imam vezanega na pomolu v Peroju ampka vsaka informacija je zlata vredna.
_________________
Lp Fojki
Lp Fojki
Kdo je na strani
Po forumu brska: Bing [Bot] in 2 gosta