O verigah in njihovem označevanju

Zbirka razlag tehničnih pojmov, fizike, enačbe, pretvorbe enot

Moderatorji: moderator2, moderator

Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

O verigah in njihovem označevanju

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Pe Mar 22, 2013 18:16

O verigah in njihovem označevanju
Če gredo komu dolge reči in podrobnosti v njih na živce, naj ne bere dalje.

Edit: Tu so včasih bile povezave na dobra pojasnila ameriških (grade...) in evropskih (DIN, pa njihovih naslednikov) oznak, a tiste povezave bodisi ne delujejo več (ni več domene...) ali pa ni več tiste vsebine in zato je tole zdaj izrazito neurejeno.


Ker kljub kar nekaj iskanja ne najdem dobrih neodvisnih virov (tistih, ki niso prodajalci, ki bi lahko hvalili svoj izdelek), in ker so prejšnji dobri viri (na katere sem se zanašal) v letu-dveh izginili, bistvene reči tule ponovim (pa naj bo podobno wikipediji ali ne).

Žal to pomeni, da bo prispevek dolg.

    Kdor piše, da kupuje sidrno verigo in omenja debelino in ceno, največkrat spusti vse, kar zadeva trdnost materiala, čeprav je to bistveno. V uporabi je nekaj načinov (oziroma sistemov) presoje in označevanja vrst in kakovosti verig.

    Heron je omenil verigo grade40 - in takrat sem si to razjasnil in in tu zapisal za tiste, ki še niso vedeli, kaj je to.
    (To je bilo v začetku 2013, ko je tole prvič nastalo).

Verige po stopnji čvrstosti
    Ameriški način - chain grade omenja steel grade 30 itn. - slovensko bi bilo jeklo vrste 30.

    Evropski način označevanja je bil opisan na strani Verige Lesce, ampak te vsebine ni več najti. Moralo bi biti biti še kaj (spomnim se DIN 766, moral je/bi pa biti še kak standard ISO ali EN, a zdaj tega ne najdem (več). Ko/če najdem, bom dodal oziroma vrnil.

    Čisto površno po spominu za ameriške oznake torej
    • 'Grade' številka se izračuna iz specifične natezne trdnosti (N na mm kvadrat preseka); večja trdnost je, sorazmerno večja je številka 'grade', torej bi člen verige grade 80 bil za 2x večje sile kot člen enakih dimenzij iz iz grade 40.

    • Grade 30 - 'navadno' jeklo (določene zahtevane/dovoljene vrednosti za ogljik, fosfor, žveplo)
    • Grade 40 - jeklo z manj nekaterimi primesmi in več drugimi - prenese ok. 30% večje sile od grade 30 in se tudi ustrezno manj obrablja.
    • Grade 70 - še malo drugačna sestava, poleg tega tudi toplotno obdelano jeklo - več ko dvakrat večja dovoljena obremenitev kot pri Grade 30 (a se ga ne sme segrevati čez približno 200°C - če se ga, bi bilo treba pravilno ponoviti termično obdelavo, kar se običajno ne splača.)
    Vse te sile - dovoljena obremenitev (Working Load Limit), pretržna sila itn. so izmerjene in zapisane za statično obremenitev, torej brez sunkov. Koliko so sile večje ob sunkih - in še kaj o tem, kdaj drugič, na kratko pa VELIKO.


Odpornost na korozijo
    Verige naredijo odpornejše proti galvanski koroziji - oziroma trajnejše v slani vodi - največkrat na dva načina:
      s cinkanjem (vroče cinkanje, cenejše in najpogostejše),
      inox material (dražje, večkrat tudi manjša trdnost in lahko večja krhkost od boljših ne-inox jekel).
    Večkrat verige tudi plastificirajo - največkrat takrat, ko je namenjena ravnanju s sidrom z roko (brez vitla), malo za povečanje odpornosti proti morski vodi, bolj pa zato, da pri ravnanju z verigo na roko manjkrat oziroma manj poškoduješ barko.


Podrobnosti, definicije, viri
    Da ne bodo tisti, ki jim gre na živce Wikipedia, tokrat ne črpam od tam - čeprav praviloma rajši vzamem vir, ki ne opisuje izdelka, ki ga prodaja, ker je reklama lastnega izdelka postala premalo zaupanja vredna, poleg tega pa lahko dober vir izgine, ko se kaj zgodi izdelovalcu (ga kupijo, preneha s poslovanjem...).

    Tokrat je osnovni vir ameriška National Association of Chain Manufactures, ki združuje sedem severnoameriških izdelovalcev verig. Zadevi se vidi, da je dokument predpis o skladnosti in testiranju, ne pa pojasnilo, namenjeno laikom.

    Ne glede na to mislim, da mi je bilo razumljivo in bom poskusil doseči, da bo tudi drugim morjeplovcem - ki bi jih to zanimalo. Za nekaj teh informacij večina ne ve - ali pa jih ne razumemo - recimo o označevanju verige in sledljivosti izdelovalca, pa o rezultatu preizkusa za tisti 'lot', iz katerega kupujemo...

Povzemam v Slovenščini Specifikacije verig z zavarjenimi členi.

Problem je, da je to skaniran dokument (slike) in ne OCR, tako da ni mogoče navajati s copy/paste/quote, ampak je treba prepisati - in tudi zato sem mestoma prevedel in/ali le povzel, ne pa dobesedno navajal. Pri prevodu se lahko zgodi, da izberem drug izraz, kot je običajen med strojniki; če izvem za boljšega, bom popravil.

Torej...
    3.0 Definicije

      3.1 Working Load Limit (WLL) - recimo temu deklarirana nosilnost ali dovoljena obremenitev;
      to je največja dovoljena vzdolžna sila na ravnem delu brezhibne verige.

      3.2 Proof Test - najmanjša vlečna sila, s katero je bila pri izdelovalcu obremenjena veriga - s postopnim povečevanjem sile v ravni smeri vzdolž verige - med postopkom izdelave. Te obremenitve so preizkusi pravilnosti izdelave in se ne smejo uporabljati za oceno primernosti za uporabo ali spremembo načina izdelave.

      3.3 Minimum Breaking Force - najmanjša sila, pri kateri je med izdelavo pri preizkušanju s postopnim povečevanjem sile v ravni smeri vzdolž verige prišlo do pretrganja. Tako izmerjena sila ni jamstvo, da bodo vsi deli verige prenesli tako obremenitev - vloga tega testa je le ugotoviti, ali je veriga primerna za uporabo ali je 'škart' (glej prejšnji odstavek).

      Praviloma je mora biti vsaj 5x večja od dovoljene obremenitve.

      3.4 Overhead Lifting je - zanimivo - opredeljeno kot vsako dviganje, ki ki bi prostoviseče breme spravilo v tak položaj, da bi padec lahko povzročil poškodbo osebe ali premoženja.

      3.5 Overload - kakršnakoli statična ali dinamična (sunki...) obremenitev, večja od nazivne WLL.

      3.6 Traceability Code - kombinacija črk in/ali številk, označena (ne vtisnjena, oznaka mora biti izbočena) v verigo, oznaka, ki omogoča slediti, kako je bila izdelana (vključno s temperaturami jekla; če razumem prav to pomeni vplive na kaljenje, popuščanje in podobno)

      3.7 Date Code - enako kot zgoraj do oklepaja - kominacija znakov, vtisnjenih na verigo, ki omogoča sledenje, kdaj in kako je bila narejena.

      3.8 Manufacturer's Identification Mark or Symbol Oznaka bodisi črka ali kobninacija črk, vtisnjena v verigo, ki opredeljuje izdelovalca.

    4.0 Materiali in izdelava
      4.1 Material - Carbon Chain Veriga iz ogljikovega jekla z določenimi mejami za ogljik, fosfor in žveplo, podrobnosti razmerij pa določi izdelovalec.

      4.2 Material - Grade 80 Alloy Chain - veriga iz legiranega (plemenitega... ?) jekla z določenimi max vrednostmi za ogljik, fosfor, žveplo, minimalnimi za nikelj, krom in molibden.

      4.3 Material - Grade 100 Alloy Chain - enako kot prejšnji, z enakimi procenti vred.

      Prav zanimivo, max% C je pri vseh 0,35%, količina fosforja in žvepla v ogljikovem jeklu sme biti večja v 'ogljikovem jeklu' brez stopnje (Carbon Steel) kot v tistih s stopnjo (Grade...)


      4.4 Material - Stainless Steel Chain - 300 series austenitic stainless steel.
        Tu in tam nekoliko naokrog česa ne upam prevajati, kjer ne poznam zanesljivo ustreznih Slo izrazov

      4.5 Postopek varjenja - Jeklena veriga bo zavarjena z elektro varjenjem ali plinskim? varjenjem (electirc welding or gas welding process).
        Kaj naj bi bilo tu plinsko varjenje moram pogledati (inertni plin, avtogen, kaj tretjega)

      4.6 Način izdelave - Izdelovalec bo izbral primeren način izdelave tako, da bo veriga zadovoljila zahteve, ki jih vsebuje ta opredelitev (specifikacija).
    5.0 Preizkušanje
      5.1 - Mehanične lastnosti različnih dimenzij in namembnosti verig so v tabelah I do XI.

      5.2 Proof Test -> test sprejemljivosti - Vsak člen verige bo testiran najmanj do obremenitve za test sprejemljivosti, navedene v ustreznih tabelah za vsak tip in dimenzijo verige. Veriga mora pri tem testu vzdržati to obremenitev brez - loss of chain integrity (bom pogledal in dopolnim, ko vidim, kako je definirano). Členi ali deli verige, ki tega ne zdržijo, se odstranijo.

      Opomba Pri verigah, ki imajo zasukane člene ta test ni potreben, ker že zvijanje členov v to obliko dovolj dobro preizkusi kakovost zvara.

      5.3 Izbira vzorcev
        Za testiranje sprejemljivosti (acceptance testing) se za lot (slovenski izraz...?) pteje 1000 m ali manj verige iste dimenzije in tipa (tudi isti tip materiala). Če je neprekinjena veriga daljša od 1000 m, se tudi šteje za lot.

        Najmanj en vzorec iz vsakega lota se preizkusi s 'tensile test' (nateg do porušitve?). Če za preizkus izbrani vzorec ne ustreza zahtevam, opredeljenih v tabelah za vsako dimenzijo verige, se lahko testirata še dva vzorca iz istega lota. Če oba druga dva vzorca zdržita zahtevano obremenitev, se šteje, da je lot sprejemljiv.
      5.4 Tensile test Preizkusi z vlečenjem verige obsegajo ugotovitev, pri kateri sili se testni vzorec pretrga in za koliko se raztegne pri pretržni sili.
        5.4.1 Vzorec za ugotovitev pretržne sile je kos verige iz katerega koli dela postopka izdelave po - hardening and tempering -> verjetno kaljenje, popuščanje in podobno - če je gotova veriga tako obdelana, in mora biti dovolj dolg (od 3 do 9 členov, odvisno od dimenzije verige).
        ...
        5.4.3 Razteg pod bremenom
          5.4.3.1 - Veriga, ki je toplotno obdelana, mora biti kaljena (segreta in ohlajena) pred izmeritvijo raztega pod obremenitvijo.
          ...
          5.4.3.3 - "Dolžina iztegnjene neobremenjene verige" vzorca se izmeri pri potegu, ki ni večji od 10% sile, s katero je bila ugotavljana sprejemljivost lota verige.

          5.4.3.4 - razteg se ugotavlja iz skupne dolžine vzorca ob pretrganju in se izrazi v odstotkih -> (razlika dolžin)/"dolžina iztegnjene neobremenjene verige" *100

        5.4.4 Razteg ne bo manj kot 20% za Grade 80 in Grade 100; 15% za Grade 30, Grade 43, Grade 70 in inox, in 10% za verige vrste 'Machine', Coil, Passing Link (še ne znam prevesti).

      6.0 Dimenzije (ustreznost velikosti členov...)
        Za ugotavljanje notranje dimenzije členov se lahko meri dolžina posameznih, lahko pa dolžina 100 členov in deli z 100.

        Debelina člena verige bo - po tabelah - s toleranco -3% za Grade 80 in Grade 100, -7% za ostale vrste (torej so lahko ne več kot toliko tanjši). Debelejši členi so sprejemljivi.
      7.0 Pregled
        Pregled in preizkus verige se opravi pri obratu, kjer se veriga izdeluje in sicer pred barvanjem ali drugo površinsko obdelavo, ki bi lahko zakrila napake.

        Če to kupec ali njegov zastopnik zahteva v prodajni pogodbi, bo izdelovalec izdal potrdilo (certifikat) o testu sprejemljivosti.

      8.0 Označitev (Identification)
        8.1 veriga 'Grade 30', 'Grade 43', 'Grade 70'
        Vtisnjena oznaka vsebuje oznako izdelovalca in oznako stopnje kakovosti (grade)
          8.1.1 Na verige z debelino člena 5/16" (8,7 mm) in 3/8" (10 mm) Grade 43 in Grade 70 se vtisnejo oznake najmanj na vsakih 0,3 m. Ostale dimenzije verig te kakovosti se označujejo na ne več kot 90 cm.

          Za verige z debelino člena 5/16" ali več
          ... se za verige Grade 30 vtisne najmanj oznaka 3, 30 ali 300 ...
          ... se za verige Grade 43 vtisne najmanj oznaka 4, 43 ali 430 ...
          ... se za verige Grade 70 vtisne najmanj oznaka 7, 70 ali 700 ...
          Za Grade 30 verige 1/4" (7mm) ali manjše označevanje ni obvezno

          Podobno za Grade 80 in Grade 100
          ... Grade 80 najmanj oznaka 8, 80 ali 800
          ... Grade 100 najmanj oznaka 10, 100 ali 1000
          (če bo kdaj treba, bom to dopolnil).
        ...
        8.4 Embossment Requirement
          All chain identification markings shall be embossed using raised characters. Chain links shall not be marked with indented characters.

          Vse oznake na verigi so vtisnjene s privzdignjenimi, ne z vdrtimi znaki.
        9.0 Površinska obdelava (Finish)
          9.1 Če se to zahteva, se lahko inox veriga polira na primeren mehanični, kemični ali elektrokemični način. Mehanično poliranje se opravi na način, ki ne dovoljuje, da se v površino čenov verige vtisnejo kakršni koli ne-inox tujki.
          9.2 Izdelovalec lahko opravi drugo površinsko obdelavo ali prekrivanje (barvanje ipd. itd.) po svoji ali kupčevi želji bodisi za označevanje bodisi za povečanje odpornosti na korozijo, razen če naročnik zahteva drugače.
        10.0 Opozorilo
          Z uporabo verige so povezana nekatera tvegnja, ki jih ni mogoče preprečiti s kakovostjo verige, načinom izdelave in tako naprej, ampak le z razumno in pozorno uporabo - ter 'zdravo kmečko pametjo'.

          Resna tveganja so: preobremenitev, zdrs ali odtrganje zaradi nepravilne povezave, zapletanja, motanja okoli ovir in uporaba poškodovane verige. Za posledice takega načina uporabe izdelovalec ne prevzema odgovornosti.

          Verigo je treba občasno oziroma redno pregledovati kar zadeva obrabo, pretegnjenost, poškodbe - vseke oziroma zareze (nicks), žlebove -> zažaganja? (gouges), razpoke - in če je še primerna za tedanji namen.

          Verige naj ne bi uporabljali pri temperaturah pod -40°C in nad 204°C brez posvetovanja z izdelovalcem. Po izpostavitvi verige Grade 80 ali Grade 100 ter inox takim temperaturam se sme veriga varno uporabljati le še pri manjših obremenitvah kot dotlej (Tabela XII in tabela XIII za inox).

          Kriteriji za umaknitev iz uporabe zaradi obrabe in/ali poškodb so v tabeli XIV. Iz uporabe je treba umakniti vso verigo, če je material oziroma presek na enem mestu člena tanjši od prepisane najmanjše vrednosti.

          Bremena nikoli in nikdar ne smejo iti nad ljudmi (tako, da bi lahko padla nanje).

          Izdelovalci ne sprejemajo odgovornosti zaradi poškodb ali škode zaradi statičnih ali dinamičnih obremenitev, ki bi bile večje od izdelovalčevih priporočil oziroma zahtev. Če so rešitve z verigami in drugimi deli sestavljene iz različno močnih elementov je dovoljeno breme za celoto enako dovoljenemu bremenu najšibkejšega člena.
          Only Grade 80 or 100 should be used for overhead lifting applications unsless otherwise recommended by the manufacturer

          To navajam neposredno, ker overhead lifting ne pomeni, kar bi mi dobesedno prevedli, ampak to, kar piše v definiciji v točki 3.4 na začetku.


Pride še izračun za Grades (potem bom morda lahko to prevedel...) in tako dalje - kaže, da gre za specifično natezno trdnost materiala.

Tole je v nastajanju, ampak bom verjetno tudi naprej nadaljeval v več obrokih. :?:

Edit:
Tu je nekoč bilo odlično pojasnilo o USA tipih jekla za verige: grade to http://jameschain.com/calibrated-chains-specifications/din-766-calibrated-chain-specifications Grade to ali ono na jameschain.com , a je zdajle in (vsaj od tule) žal mrtva. Za enkrat jo sicer še pustim tu (bom videl, če lahko kje najdem kak arhiv...).

EvrenchainEvrenchain so Turki, ki imajo najtanjše verige premočne za naše potrebe, tako da si je večini težje predstavljati, zgodba o materialih pa je še tam.

Tudi Veriga Lesce: - kaj je (bil?) DIN 766 nima več te vsebine - po preusmeritvi na drugo domeno sodeč je verjetno kdo 'požrl' firmo in zato ni več strani z prejšnjo vsebino.



Nekaj zdaj zanimivih povezav (še ni integrirano v prispevek):
O sidrnih verigah v bazi znanja Rocna
    Na prvi pogled najbolje od tega, kar sem pogledal.
O sidrnih verigah na Morganscloud
    Dobro pojasnilo tipov jekla za sidrne verige
    Ne sunkov na verigo - najmanj 10 m ne predebele najlonske vrvi za blažilnik
    Problem razkalitve pri vročem cinkanju, zlasti, če pri stari verigi ni narejeno prav, če imaš verigo iz toplotno obdelanega jekla
    Testirali in spraševali so pa tele.
Medsebojna primerjava testov sider
    Tam tudi še marsikaj drugega zanimivega - ni pa ravno o materialih in trdnosti verig.
Tak test na Power@MotorYacht.com
Veriga, vrv, kombinacija in koliko česa
Veriga, vrv, kombinacija, teža in cena - samo ni vizualno lahko berljivo.
Tipi sider - tudi fotke - že spet pri gospe v letih De Merchant.

Tu pa gre malo za materiale verige
- yachtingmonthly
The major benefit in going to higher grades is that the weight of chain being
carried can be reduced for no reduction in strength.


Tu tudi
- CruisingWorld, ampak tista, ki je ni več, je bila daleč daleč najboljša...

Konec Edit-a
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

K inoksu, sestavinam, lastnostim,

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Pe Apr 17, 2020 13:29

Utegne priti prav pri izbiri materiala (tudi INOX-a za sidrne in druge verige) za morsko okolje, čeprav obravnava tudi druge materale.
Iz teme: Inox A2

kr3mn1 napisal/-a:
polanc napisal/-a:In kaj se zgodi če bi pršraufu z A2?azen kake pike rje in mal slabšega poliša..
ni odporen na interkristalno rjo.

dobro čtivo za tiste ki zanima, če bi kdo rad bral okoli tega
Diplomska o koroziji z Fakultete za pomorstvo in promet
...
Žal nisem uspel najti, kdo je bil diplomant.

Dober pregled in nekaj reči mi prej ni prišlo na misel, čeprav ko sem pomislil, sem jih vedel. Kakšna reč me je tudi zmotila - in za nekaj tega, kar me je zanimalo naprej, sem šel pogledat na '
  • pogosto postavljena vprašanja o nerjavnih jeklih na BSSA (British Stainresistant Steel Association). BSSA je bil član združenja EuroSteel (the European Stainless Steel Development Association) za skupne raziskave in razvoj okrog nerjavnih jekel . Internetnih strani EuroSteel ni več, pri članicah pa so dostopni dokumenti iz tega razvoja (mislim da je bil zraven tudi Acroni, ampak pri njih ne najdem dokumentov, zato BSSA). Tu nekje sem snel tudi pdf o bolj zadnjem znanju o elektropoliranju.
  • Na hitro me je posebej pritegnil Stainless Steel at High Temperatures: avtorica je Slovenka, vsebuje dober pregled kako vplivajo katere od osnovnih kovin v zlitini in dober pregled korozivnosti in odpornosti proti koroziji v različnih okoljih in pri različnih temperaturah. S primernim razumevanjem kemije in osnov metalurgije se da gradivo uporabiti tudi za razumevanje uporabnosti v morskem okolju pri za navtiko bolj običajnih razmerah.
    Hotel sem tu navesti besedilo iz povzetka, kjer avtorica sama opiše vlogo EuroSteel-a in svoje publikacije (18. iz serije), a Acrobat in Opera ne pustita kopirati (obiti pa zdaj nimam časa).
(@kr3mn1: Toliko da veš da je tvoja povezava zgoraj prišla prav)
Standardni 'disclaimer' zadnje čase: To bi vključil v kak obstoječ prispevek, pa starejših ne morem urejati, zato bo pač neurejeno, okorno za iskanje in več prispevkov na števcu (kar je nasprotno od tega, kar bi rad - ko bom to sam spet iskal bom tudi jaz brez veze iskal v tri pirovske, ko ne bo v kazalu za materiale povezave...).
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gosti