opazila 4 male mehurčke na prvem spodnjem delu v velikost 1-2 cm ali naredim veliko škode,če ga dam v vodo in po koncu sezone ukrepam..Ne me strašit le resne nasvete sprejmem kot dobrodošle.Pri premazu zaščite nisem opazila,ženska pač 
Osmoza,,,
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
Osmoza,,,
Ups...danes po pregledu plovila opazila 4 male mehurčke na prvem spodnjem delu v velikost 1-2 cm ali naredim veliko škode,če ga dam v vodo in po koncu sezone ukrepam..Ne me strašit le resne nasvete sprejmem kot dobrodošle.Pri premazu zaščite nisem opazila,ženska pač
opazila 4 male mehurčke na prvem spodnjem delu v velikost 1-2 cm ali naredim veliko škode,če ga dam v vodo in po koncu sezone ukrepam..Ne me strašit le resne nasvete sprejmem kot dobrodošle.Pri premazu zaščite nisem opazila,ženska pač 
.
Čak no, pa kako veš da je osmoza?
Da pri mazanju in pacanju AF nisi nič opazila, menim da tega takrat še ni bilo. Osmoza pa ne pride čez noč. To je kar dolgotrajen proces. Če je ugotoviš s tem, da predreš mehurček in mora iztekat rahlo kisla tekočina, ki jo je, primerno velikosti mehurčka.
Ker si našla samo štiri mehurčke je lahko kaj drugega. Kolikor poznam primere osmoze je teh mehurčkov ponavadi malo morje po celem trupu.
Tukaj smo že kar veliko povedali o tej "bolezni" GPR-a ali stekloplastike.
Poglej , ugotovi kaj je in se potem odločaj!
LP
.
Čak no, pa kako veš da je osmoza?
Da pri mazanju in pacanju AF nisi nič opazila, menim da tega takrat še ni bilo. Osmoza pa ne pride čez noč. To je kar dolgotrajen proces. Če je ugotoviš s tem, da predreš mehurček in mora iztekat rahlo kisla tekočina, ki jo je, primerno velikosti mehurčka.
Ker si našla samo štiri mehurčke je lahko kaj drugega. Kolikor poznam primere osmoze je teh mehurčkov ponavadi malo morje po celem trupu.
Tukaj smo že kar veliko povedali o tej "bolezni" GPR-a ali stekloplastike.
Poglej , ugotovi kaj je in se potem odločaj!
LP
.
pajer 1
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Seveda,celo barko preveriš. Nevem kak vlagomer imaš.Jaz sem imel takega,ki si ga naslonu na trup in je izmerlo in to ponoviš na več točkah Moja je bila najslabša v spodnjem delu pramca,najhuje pa krma,tam kjer gre osovina ven in tam kjer je krmilo vpeto in seveda krmilo
Nazadnje spremenil snake, dne Po Maj 27, 2013 17:13, skupaj popravljeno 1 krat.
-
Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Mirne duše počakaš do konca sezone.
Ob koncu sezone
@Grega295
- Do takrat najdeš kakšno mesto, kjer bo barka - če bo treba - po sezoni zarazumno ceno lahko dalj časa na kopnem in če treba tudi na suhem (spomnim se nekaj oglasov na Morjeplovcu - eden od njih je najbrž Polančev
). Ob koncu sezone
- Dvigneš barko - in ko že dvigneš, zdrgneš dol školjkice in podobno, če se je kaj prijelo - pri tem boš tudi videla oziroma otipala, če kjerkoli na barki opaziš še kaj nenavadnega (dvignjeno barvo ali gel-coat, poškodbe površine ali globlje, razpokanosti, mehko pod barvo oziroma gel-coatom - karkoli takega).
Ko je barka po vrhu suha, potipaš bunkico, o kateri si pisala (koliko se poda na pritisk itn. - cela zgodba, ki lahko še kaj pove). Potem v primerni družbi (kdo, ki je s tem že imel opravka, recimo Snake ali evovii - vonj je značilen in tisti si je zapomnil) eno prebodeš. Paziš - očala, potapljaška maska ali kaj podobnega - da te kaka kapljica tekočine ne zadene v oči - če je osmoza, je to kislina. Vonj (in pH - recimo lakmus ali pH meter...) ti pove, pri čem si.
Zaradi čakanja do konca sezone ne bo nobene bistvene razlike - in če je osmoza, 'zdravljenje' rabi čas. Ne bo nič bistveno bolje, če imaš med sezono barko na kopnem na odpravljanju osmoze namesto da je v vodi in pluješ z njo, kot če s tem počakaš nekaj mesecev in imata potem ti in barka dovolj časa za izpiranje ostankov razpada (kisline, glikoli itn.) in ostalo.
O tem, kako - če je osmoza - pa je že nekaj napisano v bazi znanja tukaj. - podrobnosti so pa na povezavah v temle prispevku v temi.
Mislim da Hemplovo in/ali Venezianijevo navodilo na tistih povezavah vsebuje tudi, kako meriti vlago v laminatu - ampak če je osmoza, to špricne, ko prebiješ, saj je pri razviti osmozi to sila, ki dvigne gel coat ali barvo, da odstopi... in to vidiš takoj.
Prav zato je treba tudi tako paziti, da ti ne špricne v oči.
@Grega295
- O merjenju vlage v trupu
Vlaga v trupu ni samo problem pri osmozi, precej plovil ima vlaminirane lesene ojačitve in podobno, ki razpadejo na druge načine, ne s hidrolizo poliestra. Na zgornji povezavi je govora o različnih okoliščinah in postopkih zanje - tako kar zadeva meritev, kot za razumevanje pomena rezultatov.
Še več - razmeroma visoka vsebnost vlage je pogosta v mnogih trupih, ampak če je bila kakovost plastike (doziranje komponent, mešanje, temperatura pri polimerizacije) OK, do hidrolitičnega razpada (katerega posledica je osmoza) ne pride.
Če je poliester ni dobro polimeriziran, pa je problem - takrat hidroliza samo 'čaka na vlago' - bodisi iz poškodbe od zunaj, kaluže, kondenza...Takrat je še posebej pomembno, da so poškodbe sanirane, notranjost barke in kaluže suha, notranjost barke toplotno izolirana (to - poleg večjega udobja - prepreči kondenz), bokaporti (shrambe za vrvi - ki so često shranjene vlažne, bokobrane in podobno) od znotraj prebarvani s čim, kar preprečuje vstop vlage v lupino barke.
In v tem primeru zna biti posebej pomembno meriti vlago v lupini.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
@Polanc;
Spiranje z alkoholom (Lahko je metilni, lahko pa kar 80% rum.) je še učinkovitejše od spiranja z acetonom.
@Marjan Tomki;
Poliesterska smola, ki zaradi nizke temperature polimerizira počasneje torej nikoli ne polimerizira tako dokončno kot tista, ki se je strjevala na 20 oC?
Vseskozi sem bil mnenja, da je nizka temperatura pri poliestru problematična le zato, ker zaradi počasnega strjevanja smola steče iz laminata, ampak ko se strdi se pa strdi dokončno, čerpav morebiti šele čez nekaj mesecev. Se hudo motim?
In še vprašanje;
Pred dvema letoma sem dobil v popravilo gumon, ki je imel majhno luknjico blizu krme, ki jo je leto pred tem saniral nekdo drug, a očitno slabo in je "flika" puščala. Ko sem se lotil laminata je kar teklo iz čolna toliko vode je bilo v vmesnem prostoru med palubo in dnom. ko sem se lotil brušenja, da pridem do suhega laminata se je slednji obnašal kot mokra lepenka in sem ga odluščil skoraj kvadratni meter, preden sem prišel do zdravega mesa. Na površju gel coata ni bilo videt nobenih mehurčkov, voda ni bila kisla, ampak laminat je vseeno razpadel v krhko kašo z steklenimi vlakni.
Je tudi to osmoza, ali se reče kako drugače?
Spiranje z alkoholom (Lahko je metilni, lahko pa kar 80% rum.) je še učinkovitejše od spiranja z acetonom.
@Marjan Tomki;
Poliesterska smola, ki zaradi nizke temperature polimerizira počasneje torej nikoli ne polimerizira tako dokončno kot tista, ki se je strjevala na 20 oC?
Vseskozi sem bil mnenja, da je nizka temperatura pri poliestru problematična le zato, ker zaradi počasnega strjevanja smola steče iz laminata, ampak ko se strdi se pa strdi dokončno, čerpav morebiti šele čez nekaj mesecev. Se hudo motim?
In še vprašanje;
Pred dvema letoma sem dobil v popravilo gumon, ki je imel majhno luknjico blizu krme, ki jo je leto pred tem saniral nekdo drug, a očitno slabo in je "flika" puščala. Ko sem se lotil laminata je kar teklo iz čolna toliko vode je bilo v vmesnem prostoru med palubo in dnom. ko sem se lotil brušenja, da pridem do suhega laminata se je slednji obnašal kot mokra lepenka in sem ga odluščil skoraj kvadratni meter, preden sem prišel do zdravega mesa. Na površju gel coata ni bilo videt nobenih mehurčkov, voda ni bila kisla, ampak laminat je vseeno razpadel v krhko kašo z steklenimi vlakni.
Je tudi to osmoza, ali se reče kako drugače?
-
Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
SR 290 napisal/-a:@Marjan Tomki;
Poliesterska smola, ki zaradi nizke temperature polimerizira počasneje torej nikoli ne polimerizira tako dokončno kot tista, ki se je strjevala na 20 oC?
Vseskozi sem bil mnenja, da je nizka temperatura pri poliestru problematična le zato, ker zaradi počasnega strjevanja smola steče iz laminata, ampak ko se strdi se pa strdi dokončno, čerpav morebiti šele čez nekaj mesecev. Se hudo motim?
Nekaj reči bo treba preveriti (okrog nizke temperature, pa tudi sicer - teh reči niti slučajno ne znam na pamet) - trenutno ne morem reči nič utemeljenega - ko najdem, bodo podrobnosti in tudi povezave.
Če nista dobro odmerjeni obe komponenti, lahko preostane nezreagiran višek ene in ta preostanek je lahko vzrok za nadaljnjo motnjo.
Če sta dobro odmerjeni, a ne dovolj dobro zmešani obe komponenti, je lokalno na enem mestu višek ene, na drugem druge komponente, lokalno torej zadeva iz prejšnjega odstavka.
Kot rečeno, radoveden in bom pobrskal; če najdem, napišem in prilepim povezave.
SR 290 napisal/-a:In še vprašanje;
Pred dvema letoma sem dobil v popravilo gumon, ki je imel majhno luknjico blizu krme, ki jo je leto pred tem saniral nekdo drug, a očitno slabo in je "flika" puščala. Ko sem se lotil laminata je kar teklo iz čolna toliko vode je bilo v vmesnem prostoru med palubo in dnom. ko sem se lotil brušenja, da pridem do suhega laminata se je slednji obnašal kot mokra lepenka in sem ga odluščil skoraj kvadratni meter, preden sem prišel do zdravega mesa. Na površju gel coata ni bilo videt nobenih mehurčkov, voda ni bila kisla, ampak laminat je vseeno razpadel v krhko kašo z steklenimi vlakni.
Je tudi to osmoza, ali se reče kako drugače?
Imaš kakšne fotke?
Skoraj gotovo gre prav tako za depolimerizacijo oziroma hidrolizo poliestra (za dokončno potrditev bi človek hotel narediti analizo
), ampak je bila površina tistega RIB dna (dna gumenjaka s trdnim dnom) - pri poškodbi ali nasploh - tako prepustna, da ni šla skozi samo voda, ampak tudi ostale (kao večje) molekule, tako da so se razpadni produkti izprali.
Osmoza je stranski produkt hidrolize poliestra - je pa često prvi simptom, ki ga uporabnik (ali kdo drug) opazi, zato se je ime 'osmoza' - simptom - prijelo namesto 'hidrolizni razpad poliestra' - vzrok.
Za osmozo - slike in podrobnosti na povezavi, da ne bo še enkrat - je potrebna pol-prepustna membrana - taka, ki prepušča vodo noter, kisline in glikola pa ne ven - in tlak zaradi osmoze vsrkane vode dvigne vodo, zaprto v poliesterski trup nad raven vodne gladine izven njega, povzroči odstopanje gel-coat-a ali druge barve na površini, brizg kisline ob predrtju in tako dalje.
Predstava je v osnovi zelo enostavna.
- Kot 'se želita izravnati' tlaka plina (kar recimo preko batov ali turbin ali... poganja motorje z notranjim izgorevanjem) ali višini vodnih gladin (kar je osnova hidravlike) v dveh povezanih posodah, tako 'se želita izravnati molarni (ali ionski - pozabil - bom preveril, ko utegnem) koncentraciji raztopin na obeh straneh polpropustne membrane. Če ne more 'zmešati' na obe strani vode in raztopljene snovi, poskuša potegniti toliko vode, da se razlika koncentracij uravnovesi z razliko tlakov (iz tega se že da razviti kvantitativne forumule za tlake itn.).
Če pa te pol-prepustne membrane ni (ali je v njej dovolj vrzeli), potem se vsrkavanje vode izravna z odplavljanjem kisline in ostalih ostankov hidrolize, zato ne pride do porasta tlaka na eni strani pol-prepustne membrane (ne more, če je ni/ali je luknjasta
) in zato ni običajnih znakov (mehurčki, kislost, vonj).
Je logično, verjetno imam prav, ampak brez še kakšnih podatkov ali analize ne vemo za gotovo, če imam prav
.Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
SR290.......................kolikor je meni znano je tisto tudi "osmoza". V navednice sem dal zato,ker mogoče ni tista klasična. V vsakem primeru je pa v tvojem primeru bil razpad plastike zaradi vode. Mogoče je tisto bilo že zadnja faza osmoze. Sem videl že trup barke ki je bil kot da je slabo napihnjen gumenjak. Si skori s prstom naredu luknjo skozi.
Aja.....................logično,da ima časa za tisto sanacijo(če je sploh potrebna) Najprej najdi ugodno suho marino in pol začni vrtat po trupu. Jaz ko sem ugotovil,da jo načenja osmoza je bla še leto ali dve v vodi. Potem pa eno leto sušenja.
Aja.....................logično,da ima časa za tisto sanacijo(če je sploh potrebna) Najprej najdi ugodno suho marino in pol začni vrtat po trupu. Jaz ko sem ugotovil,da jo načenja osmoza je bla še leto ali dve v vodi. Potem pa eno leto sušenja.
Okrog razmerij komponent se strinjam, le okrog temperature mi ni čisto jasno, na spletu je pa težko najti razlago. V navodilih proizvajalcev navadno piše minimalna temperatura brez razlage zakaj. Vem, da pod ničlo zmrznjena vlaga dela dodatne probleme, zanima me pa recimo laminat, ki se je v pravilnih razmerjih komponent delal med 5 in 10 oC. Menim, da poliester sčasoma enako dobro polimerizira kot tak, ki se je delal na 20 oC.
Nekateri stari mojstri celo pravijo, da se pri popravilu zelo starega laminata nova flika bolje sprime z osnovo, če trdi počasi, ali v malce bolj hladnem vremenu, ker ima stiren malce več časa razžret osnovni laminat. Menda so včasih na seminarjih celo predavali v tej smeri.
Pri dobrih epoksijih vem, da je drugače, ampak ti so hudo odvisni od temperature med delom in tempranjem.
Slik tistega remek dela nimam, ker sem ležal na hrbtu...
Tudi sam sem mnenja, da je bil to klasičen primer hude osmoze in kot praviš je verjetno poroznost sproti splakovala kislino z morsko vodo, ampak laminat je bil pa resnično kot slaba lepenka in sem se bal, da bom razsul celo dno preden najdem zdravo maso. Bilo je tako mehko, da sem cepil dol z ostrim dletom brez kladiva, kar z potiskom roke.
Čoln se je lastniku v neurju odtrgal iz sidra in mu je na skalah nabilo luknjo. Vesten lastnik ga je dal v popravilo proizvajalcu, tam pa so kot kaže le nalepili čez dve cunji mate, pobarvali z antifoulingom in mu "popravljenega" vrnili skupaj z mastnim računom. Dve leti kasneje me je lastnik poklical, da pogledam kaj je, ker se mu je zdel čoln težak in nekam čuden za vožnjo. Ko sem z izvijačem odkrušil tisto flikco mate je teklo in teklo iz trupa. Ne vem koliko vode je bilo not, a nekaj deset litrov zagotovo. Očitno je razpadla in puščala nova flika, potem je pa sperelo še vse daleč naokrog. Poškodba od nabijanja na skalo je verjetno še pripomogla k hitrejšemu poteku osmoze, saj je zagotovo povzročila ogromno mini razpok v okoliškem laminatu.
Nekateri stari mojstri celo pravijo, da se pri popravilu zelo starega laminata nova flika bolje sprime z osnovo, če trdi počasi, ali v malce bolj hladnem vremenu, ker ima stiren malce več časa razžret osnovni laminat. Menda so včasih na seminarjih celo predavali v tej smeri.
Pri dobrih epoksijih vem, da je drugače, ampak ti so hudo odvisni od temperature med delom in tempranjem.
Slik tistega remek dela nimam, ker sem ležal na hrbtu...
Tudi sam sem mnenja, da je bil to klasičen primer hude osmoze in kot praviš je verjetno poroznost sproti splakovala kislino z morsko vodo, ampak laminat je bil pa resnično kot slaba lepenka in sem se bal, da bom razsul celo dno preden najdem zdravo maso. Bilo je tako mehko, da sem cepil dol z ostrim dletom brez kladiva, kar z potiskom roke.
Čoln se je lastniku v neurju odtrgal iz sidra in mu je na skalah nabilo luknjo. Vesten lastnik ga je dal v popravilo proizvajalcu, tam pa so kot kaže le nalepili čez dve cunji mate, pobarvali z antifoulingom in mu "popravljenega" vrnili skupaj z mastnim računom. Dve leti kasneje me je lastnik poklical, da pogledam kaj je, ker se mu je zdel čoln težak in nekam čuden za vožnjo. Ko sem z izvijačem odkrušil tisto flikco mate je teklo in teklo iz trupa. Ne vem koliko vode je bilo not, a nekaj deset litrov zagotovo. Očitno je razpadla in puščala nova flika, potem je pa sperelo še vse daleč naokrog. Poškodba od nabijanja na skalo je verjetno še pripomogla k hitrejšemu poteku osmoze, saj je zagotovo povzročila ogromno mini razpok v okoliškem laminatu.
***
Če kdo ve, kje nabavim to napravo, se priporočam. Malo več kontrole, ko je barka že na suhem, ne škodi.
Če kdo ve, kje nabavim to napravo, se priporočam. Malo več kontrole, ko je barka že na suhem, ne škodi.
Nazadnje spremenil Grega295, dne Po Maj 27, 2013 22:37, skupaj popravljeno 1 krat.
Sej sem napisal........................kako se meri vlažnost.Kaj ni jasno,kaj bi ti luknjal?
SR290......................točno nekako tako ja se je najbrž dogajalo z tistim gumenjakom. In ko slišim take zgodbe o "majstrih" si rečem kaka mona sem. K vidim kako neki kurci služijo v poslu k nimajo pojma,jaz si pa ne upam pa vem da znam več kot marsikateri "majster".
SR290......................točno nekako tako ja se je najbrž dogajalo z tistim gumenjakom. In ko slišim take zgodbe o "majstrih" si rečem kaka mona sem. K vidim kako neki kurci služijo v poslu k nimajo pojma,jaz si pa ne upam pa vem da znam več kot marsikateri "majster".
Kdo je na strani
Po forumu brska: Google [Bot] in 0 gostov