OdgovorNapisal/-a pajer1 » Ne Dec 22, 2013 11:08
.
Zdaj se bodo pa stvari malce "zaostrile".
Sidra so taka in drugačna, "dobra-slaba", naj vsak sam presodi.
Prvenstveno je v veliki meri kriv kapitan, da pusti sidro v vodi. Trideset let nazaj, ko sem začel bolj intenzivno z ribolovom na neznanem področju in ponavadi na terenu neugodnem za sidranje, sem kupoval sidra vsak drugi-tretji dan. Zakaj? Zato, ker nisem imel pojma o sidranju. Takrat sem se začel tudi potapljat z aparati in sem veliko ribiških lokacij pregledal tudi pod vodo. Našel sem nekaj svojih sider in ničkoliko drugih. Ponavadi tudi z vrvjo.
Pa se je začelo iskanje rešitve, da se prepreči zapenjanje in posledično izguba opreme.
Da ne bom dolgovezil.
Maček-marela je zame še vedno odlično sidro!
Na lokaciji, ki je ne poznam spustim zloženega na dno in po odzivu z rahlim dviganjem in spuščanjem ugotovim kakšno je dno. Muljasto, pesek, mešano, kamenje, skale....
Kjer želim sidrat spustim odprto sidro in veliko vrvi. Nekako najmanj trikratno dolžino, glede na globino. Ko me prime vodni tok se sidro zapne, zatakne z enim ali dvema krakoma pod majhnim kotom v odnosu na dno. Tu je ključ zapenjanja. Sidro enostavno ne more priti z enim ali dvema krakoma pod skalo. Ko se odsidram ni drugih težav kot veliko vrvi. Vrv primerno "tanjšam", da je ni preveč. Prvih 60m imam desetko. Zatem dam osmico-šestico, ker drži dovolj pri ribolovu. Seveda je vezan spodaj, zgoraj pa zataknjen, ker ga najlažje izvlečeš.
Skratka, ko spustiš sidro, spusti še dovolj vrvi in šele potem ko te odnese dovolj daleč priveži za barko. Prej ne vlečeš , dokler ni kot sidra glede na dno majhen.
LP
.
pajer 1
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!