Otok Krapanj je znan, kot najbolj gosto poseljen jadranski otok. Tudi v višino najbrž podre rekord. Njegova najvišja »gora« meri celih 7 metrov nadmorske višine. Od kopna ga loči le nekaj metrov širok kanal, preko katerega non-stop vozita dve taxi barčici.
Letos sem zvabil na otok precej prijateljev, morjeplovcev. Je ena redkih dalmatinskih točk, kjer domačini niso materialno okuženi. Otok nima kampa, apartmajev, marin, ne leži ob znanih čarterskih rutah, zato ni velike frekvence. Na njem so v glavnem lastniške počitniške hišice, kjer ljudje leta preživljajo poletja in se popolnoma zlijejo z domačini.
Tako npr. na terasi vaške picerije zvečer zakantajo in zaigrajo na kitare in mandoline, kar domačini in ljudje iz notranjosti Hrvaške, ki tam preživljajo dopust.
Edini turistični objekt je majhen hotel Spongiola, pred katerim je tudi nekaj prostih vezov in mala, a urejena plaža. Osebje hotela je zelo prijazno, tako kot tudi vsi prebivalci otoka. Vsi se trudijo in so zelo ustrežljivi. Cene so popolnoma »celinske«, tako da človek ne rabi skrbeti, kje ga bodo »opalili«.
V hotelu je tudi notranji bazen s sladko vodo, ki je na voljo tako hotelskim gostom, kot koristnikom vezov. Le ti so opremljeni z elektriko in vodo, kolikor ti jo srce poželi. Na www.spongiola.com najdete telefonske številke, da si rezervirate vez. Za druščino morjeplovec.net sem se z upravnikom (gospod Nino) dogovoril za popust! Le omeniti je treba.
Hotel ima tudi majhen muzej zgodovine potapljanja. Otok Krapanj je namreč znan po spužvah in spužvarjih, ki so si z nabiranjem spužev služili kruh po celem Jadranu. Vmes je po naklučju padla v vrečo tudi kakšna korala! Konec koncev je tudi hotel dobil ime po tem produktu narave. Spongiola namreč v tujem jeziku pomeni spužva.
Nekakšni predhodniki kompresorjev, oz. dovajalcev zraka
Tudi komore so imeli že v tistih časih.
Zelo so ponosni na svojega prednika, ki je s svojo globino dosegel jugoslovanski rekord
Med spužvami se je "dvignila" tudi kakšna amfora
Hotelska plaža z ležalniki (brezplačni) , katero se koristi, kadar piha in ni moč izpluti.
Terasa za jutranjo kavo, ki je mimogrede odlična (Illy).
Notranja jedilnica. Tudi zajtrke strežejo za goste marinice, če želijo.
recepcija :
Ne vem kaj bi sploh dodal za konec. Mogoče to, ko greš zjutraj v edino trgovino po kruh, si deležen tako prijaznih besed zaposlenih, da podvomiš v to, da si sploh v Dalmaciji
