Po Grčiji (Peloponezu) z avtom

[j.k.]

Morda nekoliko drugačna reportaža, a ker jaz osebno rad preberem takšne in drugačne, sem se odločil, da v teh deževnih dneh z vami delim naše popotovanje po Peloponezu z avtomobilom.

02AVG2013
Večer se počasi bliža, tako tudi naš odhod, tokrat proti skrajnemu jugu celinskega dela Grčije, na otok Peloponez. Žena se je, kot pred vsakim dopustom, tudi tokrat izkazala z okvirnim planom poti in glavnimi cilji naše poti. Da ne bi slučajno česa pomebnega izpustili, kar pa je v Grčiji, kar misija nemogoče. Sploh z nekoliko omejenim časom. Od "pomebnejših2 destinacij sta tako tekom poti odpadla Meteora, katera mimogrede, ponuja res lepe prizore, kot tudi kraj, kjer so se rodile Olimpijske igre. Morda, kdaj drugič. Od malo manj "pomebnih" je odpadel tudi predviden treking okoli Demitsane.




03AVG2013
V jutru so nas na hrvaško - srbski meji pričakali zastoji. Tako smo se med, večinoma, "nemci" in "švicarji" cjazili več kot štiri ure


Prav tako so nas smerokazi speljali na obvoznico v delu mimo Beograda, kjer smo v kolonah "matrali" avto dodatni dve uri. Srbsko - makedonska meja brez posebnosti in pozno zvečer smo naredili en krog po Skopskih ulicah ter našli hotel, s parkiriščem nekoliko ven iz Skopja.


04AVG2013
Po tehtnem premisleku, smo se Skopju odpovedali in nadaljevali proti Peloponezu. Cilj - korintski zaliv. Blizu Delfov ob morju smo našli prijeten kamp. Resda nekoliko prazen, kar nas ni motilo. Sanitarije nekoliko neurejene, a ni bilo sile. Lastniki prijazni.
Plaža čudovita in morje čisto





05AVG2013
celodnevno preletavanje petih letal ter helikopterja, zaradi požara v bližini


06AVG2013
Zjutraj smo se odjavili iz kampa ter se zapeljali, v breg, proti Delfom


stadion


atenska zakladnica


tole reč je treba premaknit


Po ogledu Delfou, ki so zanimivi, čeprav je z podobnimi "razvalinami" prepredena cela Grčija. Po legendi, naj bi bilo tu središče sveta, o prerokinji iz Delfou pa smo bolj ali manj vsi slišali v šoli.
Severna obala korintskega zaliva spominja na jadransko magistralo, nato prečenje zaliva. izza dreves se prikaže impozantni most;


Na polotoku smo hitro zavili v s hribe, kjer sem na stotih kilometrih pokuril cca 20 litrov nafte. Ustavili smo se v prijetnem a zaspanem mestecu; Kalavrita, katero je grško smučarsko središče. Hotelov polno, a redki odprti. Nočitev z zajtrkom "izven sezone" za nas tri 50€ (tri zvezdice). V mestu je, v šoli, muzej, v spomin na holokavst, ko so nemci med drugo svetovno vojno, šolo zažgali skupaj z vsemi moškimi prebivalci mesta (499 ljudi). Ženske in otroke je rešil neki mlad avstrijski častnik. Po Lonely planetu nemci tam niso pretirano zaželjeni (rad verjamem)



07AVG2013
Nato nadaljevanje poti proti jugu - po notranjosti, katera je hribovita. Vasice lepe in zanimive, le življenja ni videti, čeprav je nemalo stavb obnovljenih.



Proti večeru prispemo do Ionskega morja v mesinianski zaliv. Mestu Kalamata se izognemo in edini kamp v bližini najdemo v Stoupi. Lepo urejen kamp, precej zaseden, tako, da smo, kljub že zahajajočemu soncu, vedeli, da bo senca le pobožna želja.

08AVG2013




10AVG2013
Pot nadaljujemo ob obali proti vzhodu





tole naj bi bil hotelski kompleks - v prihodnosti






naša najjužnejša točka: Vathia (najjužnejši del celinske grčije je 10 km naprej)






Monemvasia





otok Elafonisi - mali otoček takoj ob celini. Ponaša se z enim, za Grčijo dragim, kampom, kateri je bil v tem času nabito poln in smo spali praktično sredi camperjev. Naj bi bile na otoku najlepše plaže, takoj za Zakyntosom, v Grčiji:


11AVG2013
Zanimiv pojav - mlad italjanski par. Škoda ker nisem slikal šotora, ker bi vanj brez problemov parkiral dva avtomobila



ker je bil otok bolj žurersko naravnan in ker v kampu praktično ni bilo prostora, smo se podali naprej.

Pogled na Šparto



samo mesto nič posebnega, brez izrazitega zgodovinskega (arheološkega dela)

takole po dolgem in počez



Od šparte proti Nafplioju (bivša grška prestolnica) Tam smo našli prijeten kamp v mestu Tolo, ki naj bi bilo eno najbolj turističnih mest v Grčiji. Prvič na celem dopustu, sem imel občutek, da se nekaj dogaja. Podoben utrip kot na "našem" Jadranu, le da se mestece v nobenem pogledu ne more primerjati z jadranskimi.

Malo pavze, in stotine škržatov



Tolo (Nafplio) - izhodišče za Epidaver. Odlično ohranjeno gledališče. Spodnji del grški, zgornja polovica iz rimskih časov. Sprejme več ljudi kot nogometni stadion Stožice



in za Mikene



nato naprej proti Atenam preko korintskega kanala



14AVG2013

ATENE

ni kej za povedati. Na vsakem vogalu policaji, v neprebojnih jopičih. Z neprebojnimi jopiči opremljeni tudi varnostniki po trgovinah in vsak zid popisan z grafiti kamorkoli se obrneš. Pred parlamentom neprestano postavljena ograja za obvladovanje množic.

menjava straže pred parlamentom in poklon neznanemu vojaku. Zanimivo, a po grško (balkansko) počasi




nacionalni muzej. Menda poleg Londonskega in Louvra; "must see" zadeva







in seveda akropola nad mestom





in za konec še razgled iz hotela, preden smo v "šusu" oddrvel domov za kar smo rabili 23 ur.



"TT PODATKI"
čas potovanja 02AVG2013 do 17AVG2013
člani; trije (najmlajši star tri leta in dva meseca, najstarejši 31 let)
avto; peugeot 307 karavan, 2.0 diesel 110KM + truga
šotor: quechua 2" XXL. za štiri osebe + predprostor (+mini šotor za dve osebi)

prevoženih kilometrov; 4747
povprečna poraba; 6,8 l/100km
srečanih vozil z slovensko registracijo; 8 (samo Grčija)

stroški goriva; 463€
stroški cestnin; 129€
stroški nočitve;
hoteli; 241€ (4 nočitve z zajtrkom)
kampi; 189€ (9 nočitev)
stroški hrane (trgovine + restavracije + nakup pred odhodom); 351€
vstopnine; 116€
ostali nakupi (spominki ipd); cca 150€


LP, jk

[Nikola T.]

Super reportaža, sem jo prebral v kosu. Zelo mi je všeč tudi zaključek s podatki.
LP NT

[Joško]

Krasna reportaža

Po videnem na slikah je Peloponez zelo razvejan in hribovit?? Verjetno na cesti ni kaj prida sence? Kako ste prenašali vročino, ste potovali več zjutraj?

Tale Peloponez me matra, da bi ga prevozil s kolesom, samo ne ob tem letnem času. Morda bi bil zdajšnji čas veliko bolj primeren?

[alesjo]

Odlično, podobno pot sem tudi jaz naredil pred leti le tisoč km več sem naredil.

[j.k.]

Zelo mi je všeč tudi zaključek s podatki.
LP NT

podatki so pripeti, predvsem iz vidika, ce bo kdo bral in kolebal, ali se odlociti za tako pot ali ne iz taksnih in drugacnih razlogov, da si lazje ustvari sliko takega potovanja

Odlično, podobno pot sem tudi jaz naredil pred leti le tisoč km več sem naredil.

tudi naša je bila predvidena za kakšnih 1000 - 1500 kilometrov daljša, pa se časovno ni izšlo.

Joško
Sam Peloponez je v celoti razgiban, vsaj notranjost in vzhodni del, kjer sem potoval. Praktično pot poteka neprestano s pridobivanjem nadmorske višine in posledično izgubljanjem le te. In niti ni važno, ali se voziš ob morju, ali v notranjosti, nekih dolgih (beri 20 km in več) ravninskih odsekov niti ni. Potovanja so potekala pretezno v jutru in v casu, ko je mali spal v avtu. Med 14to in 16to uro. Senca na cestah je res bolj pobožna želja.

LP, jk

[Marchi]

Odlično! Oko se je zaustavilo predvsem na prekrasnih zalivih z barkami. Če si z avtom, je več lepih panoram zalivov kot če si na barki, kjer je pogled z morja povsem drugačen

[Marjan Tomki]

- in povezava na tole gre tudi v kazalo zanimivih potopisov.

[Poletni veter]

Odlična reportaža, hvala....ampak moram pa reči, da mi je hrvaška pokrajina veliko bolj všeč...no ja , vsak berač svojo malho hvali..za grke pa ne vem, kakšni so, menda prijazni, ampak zdaj ko berem o Zlati zori itd...?pa nisem več zihr, če so res taki gostitelji....moj sin je bil na Krfu na maturantsekm izletu, je rekel da so jih skoz hoteli nekaj goljufat...

[j.k.]

Odlična reportaža, hvala....ampak moram pa reči, da mi je hrvaška pokrajina veliko bolj všeč...no ja , vsak berač svojo malho hvali..

Se strinjam, vsakemu svoje
Čeprav meni se hrvaška pokrajina ne zdi pretirano drugačna od grške.
Pa da se ne razumemo narobe, ne gre se za lepoto pokrajine, ampak za tisti dodatek, za tisti občutek, kaj se skriva tam, za gorami. Kaj je za obzorjem???
Tako nas je pot zanesla že vse do Gibraltarja, in čez do Tangerja (Maroco). Stal sem na vrhu vulkana Etne ter prekrižaril Korziko ter Sardinijo. Obiskal nek "mondeni" otok Sylt na meji med Nemčijo in Dansko. Videl Amsterdam, Belgijo, Luksemburg, Lihtenstain ter Švico. Se kopal v Črnem morju (Romunija, Bolgarija) ter povohal Turčijo. Praktično prepešačil San Marino ter Monaco. Ter smučal v Andori itd.
In cilj je prekrižariti z avtom celo Evropo. Morda - počasi. (Sever in Britansko otočje sta zelo vabljivi destinaciji)
In vsa ta potovanja so dala eno ugotovitev, da je jadranska obala (hrvaška natančneje) res vredna svojega slovesa. A ta potovanja niso bila dopust kot dopust. Bila so bolj potovanja v času dopusta.
No seveda pa kot se spodobi, je bila prepotovana tudi že celotna bivša juga... (Upam da Srbi obdržijo meje, če ne še Vojvodina čaka)

za grke pa ne vem, kakšni so, menda prijazni, ampak zdaj ko berem o Zlati zori itd...?pa nisem več zihr, če so res taki gostitelji....moj sin je bil na Krfu na maturantsekm izletu, je rekel da so jih skoz hoteli nekaj goljufat...

Kar se mene tiče so grki počasen in prijazen narod. V trgovini s spominki ter v dveh kampih so nam ceno zaključili navzdol, ko nismo imeli evra ali dveh drobiža (in vseeno dobili izdani račun). Povsod prijazni in gostoljubni. Nikamor se jim ni mudilo, kar mene osebno ne moti - sploh ne na dopustu. Splošni vtis skrajno pozitiven. Nisem bil pa na nobenem grškem otoku, kjer je turizem bolj razvit. Sam peloponez je poln domačih turistov, daleč zadaj sledijo Italijani in nemci (večinoma z avtodomi), ter nato srečaš kakšnega avstrijca, slovenca, romuna, nizozemca, čeha, ...
Morda še pomebna informacija, da vstopnine znamenitosti (vključno z muzeji in akropolo v Atenah) in predvsem kampi ter veliko črpalk, lahko plačaš le z gotovino.

Kar se Zlate zore tiče. Ljudje smo ljudje in vsaka država (narod) ima takšne in drugačne ekstremiste. Žal.