Jadrnica: najlepša
Skiper: najboljši (naš Clipper Dean, t.i. Dane)
Posadka: trije norci
Vreme: kičasto
Skiper: najboljši (ni pomota, je treba dvakrat povedat)
Tihe 2, misica med jadrnicami, nas je pričakala v Červarju. Po uvodnih besedah našega skiperja - odveži spredaj, smo izpluli in kurz usmerili proti Verudi.
Tihe 2 je razprla krila in (pre)kmalu je za krmo ostal Sveti Ivan na Pučini.
Našega skiperja je (glede na psihično skoraj neuravnovešeno posadko tudi upravičeno) med potjo zaskrbelo, da ne bo šel lačen spat in se je v sili zatekel k lovu, kot obliki boja za preživetje. Na svojem krožniku je želel videti tuno. Te vrste riba tisti trenutek ni bila na voljo, se je pa zato ujela že zapakirana riba, ki pa je na skiperjevo žalost ušla in tako smo na jadrnico dobili le embalažo. To smo celo pot tudi pridno ločevali in na Istu izkrcali naše smeti in tudi tiste, ki jih je proizvedlo tistih sedem, ki so se na skrivaj vkrcali na Tihe 2 in potem celo pot proizvajali kupe smeti, ah, kaj bi o tem...
Pripluli smo v Verudo, se zasidrali in čez dve minuti tudi odsidrali. Ne, sidro ni drselo, našega skiperja je vleklo čez nočni Kvarner. Tej odločitvi smo seveda nazdravili, kot tudi marsikateri drugi. Nazdravljati "v prazno" in kar nekam "tjavendan" se med spodobnimi ljudmi nekako ne spodobi.
Za nami je ostal Porer in vpluli smo v Kvarner, ki se nam je predstavil v enem svojih najlepših kostumov. Za krmo smo pustili čudovit sončni zahod in vpluli v skrivnostno meglico. Občutki so nepozabni. V višini Unij se je prikazalo nebo polno zvezd, naš skiper pa je to popolno vzdušje podkrepil še z najbolj noro zvočno kuliso. And nothing else matters. Hvala Dean, še na tem mestu. Hvala za vse in vsako minuto, vsako miljo,...
Zbudili smo se v čarobno jutro v uvali Maračol in odpluli proti Lošinju.
Sotrpini...
Na nebu nas je spremljala ptica
Zmaja smo pustili spati...
Das ist Ist
Skiper nam je zabičal, da na barki ni demokracije in nam odredil alpinistični podvig. Ker smo bili ubogljiva posadka, smo pobrali šila in kopita (pivo in superge) in jo ucvrli na vrh. Med potjo smo odkrili novo vrsto žuželk, ki bi se, če bi živele nekje drugje, imenovale žužespalagruže, bili primorani poslušati (dvojina - ženski del posadke) disertacijo z naslovom Zadarski arhipelag, predvsem pa na vrhu uzreti najlepšo sliko na svetu. Dol z demokracijo, naj vlada absolutizem in tiranstvo (skiper, skiper).
Naša Clipperijada se je prehitro končala. V Zadru smo z grenkobo zapuščali našega dragega skiperja, njegovo Tihe 2 in se odpravili domov. Ne sprašujte nas kako je bilo, ker na to ni možno odgovoriti z besedami.
Poklopile so se vse zvezde, imeli smo neverjetno vreme, mirno morje, skoraj dovolj piva, predvsem pa najboljšega skiperja na svetu. Brez njega te naše dogodivščine, ki nas bo spremljala še dolgo časa, ne bi bilo.
Ob manj prijetnih trenutkih, ki sledijo na kopnem pa si bomo rekli: "Lako ćemo" in se spomnili srečnega traktorista in all in one mojstra.
Posadka s Tihe 2.
LEPA, Clipperiada 
.
Drugače pa lepa ruta in lepo predstavljena... uživači, ki delate skomine...
