Ne bo ravno običajna foto reportaža, ker sem januarsko objavil že na tem naslovu
http://www.morjeplovec.net/viewtopic.php?t=698
in se ne bi rad ponavljal. Kdor še ni prečital prve naj jo prebere, da mu ne bo katera stvar iz drugega križarjenja- reportaže nelogična.
Vožnja iz LJ do Savone je bila b p.
Vkrcanje in izplutje ravno tako.
Še v terminalu vidim spisek potnikov, ki niso iz držav članic EU-ja.
Kmalu pride še prtljaga v kabine, toda ena torba manjka. Sicer nič posebnega, ker je bila notri samo pijača.
Prizadevanja s trani posadke za dobro počutje nas potnikov se pokaže v restavracijski dobrodošlici s svežimi ananasi in nedvomnim sporočilom.
No pa so prinesli tudi manjkajočo torbo.
Saj ko dobro pomislim je logično, da so jo zadržali in pregledali njeno vsebino, ker je bila polna tekočin, ki jih načeloma niti ne bi smel prinest na ladjo.Saj razumete, terorizem je strah in trepet vseh prevoznikov. Je pa označena z njihovo službeno oznako, da so jo odprli in pregledali.
Saj res. Še vrata kabine moram pokazat, ker so bila okrašena v decemberskem duhu.
Takoj po kosilu in po izplutju sledi še obvezna vaja v primeru nesreče na morju. Vaja je obvezna za vse potnike in večino posadke. Reševalne jopiče si nadenemo v kabinah in počakamo na znak ter krenemo po navodilih posadke na zbirno mesto. OK vse v redu in hitro končano. Menim pa da se te vaje ne sme podcenjevat, ker nesreča nikoli ne počiva.
Fit, spolirani, bleščavi čakajo na akcijo, reševalna plovila, ki pa upam ne bodo nikoli uporabljena v namene za kar so na ladji.
Na velikem ekranu je na vpogled še preostala flota križark Costa.
Karibi, Južna amerika, Mediteran, Arabski polotok, Avstralija, Oceanija....
Izgleda pa da bodo preskočili 13to ladjo. Costa Serena je njihova dvanajsta in letos dobijo še dve novi enake velikosti z imenoma Pacifika in Luminosa. Že sprejemajo rezervacije zato pohitite, ker obljubljajo "tuto la fantastiko" križarjenje, ki ga ne boste pozabili.
Malaga, rojstno mesto Picassa nas pozdravi s folkloro na promenadi,
mladimi in z zvezdicami opremljeni, ki so jih lepili na nas mimoidoče in vseskozi ponavljali voščila ob Božiču in Novem letu.
Zelo simpatično.
Brez uličnih umetnikov tudi ne gre. Na oko so kostumsko zelo profi liga in ne nekaj na hitro skup spravljen, da bi dobili kaj cekinov.
V mestu je opaziti kar veliko starih pročelij oz. fasad, ki so samo še to od stavbe, ker je zadaj vse podrto. Kot stari Palace v Portorožu.
Sprehod po parku pomirja strasti in pričakovanja prvega dne križarjenja.
Božanje sonca pri 17tih stopinjah, palme, božični čas, kraji kjer so papagaji mestni ptiči in nekdo ki ima edinstveno lokacijo svoje hiše, da vedet da se je šele začelo tisto lepo potovanje.
Smo že preko gibraltarske ožine, na oceanu in pristali v mestu Cadiz, kjer se vkrcamo na dvonadstropni in odprt turistični avtobus.
Dragi moji tam čez je pa obljubljena dežela Amerika.
Zelo ohranjeno mesto, ki slovi po tem, da imajo skoraj vse stavbe oz. hiše stolpiče. Se pa opazi afriški slog v arhitekturi. Pa saj boste sami videli, ko boste tam.
Utrinek s trga.
Sprehod po obali Atlantika nas pripelje pred portal, ki vodi do utrdbe na rtu.
Pred tem portunom- portalom pa je lokal kot kantina - krčma.
Iz nje pa muzika in temperamentno prepevanje.
Doleti nas sreča in veselje, ker neglede da smo naključni turisti takoj dobimo jesti
in piti
Bolj svežih ostrig in morskih ježkov skoraj ne morete dobit, ker so jih nosili neposredno iz oceana. Verjemite, da so bile in bili izvrstni čeprav surove in surovi. Hvala gostoljubnim Špancem za dobrote.
Po tlakovani poti cca 300m naprej na rtu je stara utrdba, žal zaklenjena, ker v zimskem času ni odprta za obiskovalce. Saj bi šlo ampak nisem našel dovolj velikega "pajsarja", ker so bila vrata zelo močna.
Zato samo en detajl.
Si predstavljate direktorjevo pisarno? OK, in zelo značilno rastlino za take prostore?
Ja seveda to je Fikus.
No bi morala bit pa kar hala namesto pisarne, da bi šel en takle fikus not zraven pisalne mize do okna, ker rastlina pa ja potrebuje sonce.
Impozantna večstoletna fikusa.
Lep mediteranski park, kjer je nešteto ciklam, vodometov..........
Sem dobil navdih v trenutku vam povem. Eno sem zavil v levo in ima levi navoj, drugo pa v desno in ima desni navoj. Saj ni težko.
Malce utrujen od urezovanja navojev na cipresah se mi je prileglo posedet na koncu parka in se okrepčat s kozarcem v katerem je bilo rdeče vino Tinto, ki je značilno za ta del Španije.
Sem imel tudi s tem drevesom nekaj idej na vrhu, pa po ogledu debla ugotovim, da se ne da splezat nanj, ker so bodice zelo ostre in trde.
Pred vkrcanjem se sprehodim še do novega pomola, ki še ni v uporabi.
Ja no, je v uporabi, ker ga uporabljajo srečni ljudje=ribiči. Samo poglejte jih,dva dni pred božičem v samo kratkih rokavih.
Srčni utrip se dviguje, ker riba dela.
Lepa sredozemska skuša, ki zraste večja kot jadranska.
Med mojim opazovanjem sem opazil, da vabe niso nič posebnega. Ribe, lignji, rakci. Vse kar ostane v ribarnicah. V cca pol ure so jih kar nekaj ujel in vrgli nazaj.
Med ribiči pomeni " če si ribo vrgel nazaj", Da si jo vrgel za svoj hrbet, se pravi gre s teboj.
Smo že v Lizboni. Portugalska, ki ima dolgo zgodovino morjeplovstva, saj so kar nekaj sveta odkrili prav oni. Z glavnega trga pred mestnimi vrati se odpeljemo s podobnim avtobusom kot v Cadizu na ogled mesta.
Znamenitost je tudi jekleni razgledni stolp iz leta 1902.
2 EUR-a na osebo in z dvigalom do vrha kjer se odpre razgled, da morata dva gledat v eno smer,da vidita do konca.
Veliko potnikov je že prepeljal tale!
Stari , nostalgični tramvajček.
Seveda pa se vidi tudi nove in lepe tramvaje.
Most dolg 3,2 km. Kot da je na nebu.
Desno od njega je dvorec Bellem, ki spada v svetovno dediščino pod zasčito organizacije Unesco . V živo je lepši, kot na vseh prospektih ali na tej fotki.
Še malo desno pa vojaški muzej v katerem je trenutno muzej o Piratih in piratsvu. Nevsakdanja in vredna ogleda, ker je veliko maket in originalnih eksponatov. Kar malo zmrazi, ko te domišljija popelje v tiste čase, ko so meči, sekire in ostalo orožje sejali smrt v medsebojnih duelih.
V sklopu muzeja je tudi spomenik žrtvam svetovnih vojn s častno stražo in večnim ognjem. Na zidu za skulpturo pa so izpisana imena žrtev. Veliko imen, ne poznam jih toda vseeno je cmok v grlu.
Vojna ni hec in ne da se opisat te tesnobe, ko gledaš take in podobne stvari, pa kjerkoli že.
Prijetneje je gledat stvari ki naj pripomorejo h kvalitetnejšemu življenju.
Konkretno tole bi bila lahko tudi poslovna ideja. To na fotki so razna prevozna sredstva za najem in ogled Lizbone. Vsa so na elektro pogon.
Tudi kar nekaj policijskih vozil sem opazil na elektro pogon. Za posnemat, če se že morajo vozit po centru mest.
Še ena ideja kako se služijo cekini.
Majhnega psa imam, instrument bom kupil, samo še enega najamem, da me nauči igrat dve-tri skladbe pa bom podjetnik.
Zapustimo Portugalsko in se usmerimo na jug.
Za večerjo si privoščim tunin steak, ki je bil... Kar fotko poglejte.
Pristanemo v Gibraltarju, kjer nas v terminalu pri odhodu na kopno pozdravi naša SLO zastava. Pa le nismo tako majhni in nepomembni!
Nedvoumno, da smo na ozemlju pod britansko upravo nam dokaže simpatični "Boby". Takoj ko je videl, da bo fotografiran je še malo popravil držo in zresnil obraz.
Britanski protektorat Gibraltar je posebnež. Izpostavil bom zelo neobičajno posebnost. Letališče. ki vzhodno sega v Sredozemsko morje, zahodno pa na Atlantik je po velikosti manjše, toda tudi cesta in križišče s cestnim prometom.
Zeleni kvadratek je mejni prehod s Španijo. Ko potrebujejo stezo za vzlet ali pristanek letal enostavno zaprejo cesto, ki v tem trenutku postane letališka steza. Kmalu zatem pa je zopet cesta.
Malce sprehoda od ladje do centra kjer smo brezuzpešno želeli najeti rent-a-car. Jih sploh nimajo! Poleg terminala je bilo dovolj TAXI kombijev po 25 EUR na osebo, ki te vozijo po polotoku, da vidiš največje znamenitosti. Tako je tudi najboljše, ker so v ceno že vštete neke vstopnine pa še ceste so zelo ozke, ko se dvigneš na znamenito skalo.
Tole sidro je vsekakor zanimivo in teže nekaj ton. Kje so pa njegove slabosti, da se ni prijel bolj komercijalno pa ne vem.
Če kdo potrebuje eliso naj kar pove, ker vem za eno.
Ponudbe na ZS pod zelo ugodno!
Nasproti tega sidra preko ceste je nekaj trgovin in hitro ugotovimo, da se za ceno kar malo dogovarjaš. V trgovinah, ki nimajo cen na vseh artiklih se "cenka". Med njimi pa trgovina z ribiško opremo. Hiter pregled po artiklih, ki so več ali manj priznanih znamk-"prva liga" in cenah mi je dal vedet, da je to raj na zemlji, ker so cene kar 30-50% nižje kot pri nas. Ni da ni, robe kolikor hočeš. Nismo pa hoteli izgubljat časa, ker smo si hoteli ogledat znamenitosti, da sem ogled in morebiten nakup odložil na čas ko se bomo vračali na ladjo. Vožnja na vrh skale in takoj "napad" njihovih simpatičnih opic, ki iščejo prigrizke.
S tako črno šapo-roko odpira tvojo pest, prst po prst, da najde prigrizek.
Pa tudi žepe znajo prebrskat. Voznik nas opozori, da bi znala katera tudi ugriznit ali opraskat, če se razburi.
Še panorama z vrha!
TAXI zapustimo na začetku peš poti v staro mestno jedro in misli so že malo v "fish marketu". Ljudi je bilo pa kot, da je tam 300 m naprej bilo ta trenutek konec nogometne tekme in vsi zapuščajo stadion v našo smer.
No ni bilo tako hudo. Izredno velika ponudba je tehnike- foto, TV, glasbenih stolpov itd, ter tekstila in spominkov. Ni potrebe ne želje po "ŠOPINGU", je pa želja po .......................
Zelo okusen, in samo 2 EUR za porcijo.
Vleče me proti "fish marketu", da je kaj. Kaj hitro sem ugotovil, da sem privarčeval 400-500 EURov ker so imeli sobotni delavni čas, čeprav ni bila sobota, je bil pa praznik drugi dan. Jaz pa v jok.
Se nadaljuje, ko bo čas in ..........
