Račun za elektriko

[polanc]

Ampak Igor 450 e na leto za ogrevanje samo,mi je pa zelo malo,sedaj al si na obali al te zebe..?Jaz imam okol 25 stopinj v hiši ,kadar sem v njej.Ogrevam na drva brez zalogovnika,izolacija je 6 cm,20 let je stara bajta..tole nebi pr men segrel za 7 m drv nikakor.

[igor_k]

Sicer bi bilo fajn, če bi bil na obali, samo sem iz okolice Maribora.
Ogrevam na pelete, povprečna letna poraba je 2 toni pelet, kar po letošnji ceni znese 450€, včasih je pa bilo 400€.

Rad imam toplo, da ne govorim o svoji ženi, samo 25°C je zame preveč. Pri nas dopoldan pride na 23, zvečer pa gremo na 24°C, talno gretje+radiatorji. V porabo je vključena sanitarna voda v ogrevalni sezoni.

[weta]

Slovenski problem je v glavnem socialistična gradnja v 70 in 80 letih. Stamovanjske hiše, se razumemo. Načeloma prevelike, za današnji čas neizolirane.
Sedaj se ljudje s prenizkimi dogodki za take bajte spopadajo z obnovo in nižanjem obratovalnih stroškov.
V nepbnovljeni bajti je bivanje nekje spodobno udobno, je pa ogrevanje drago, plesni ni..

Potem se najprej zamenjajo okna. Da se nekaj prišpara, se ne zrači. Nastane plesen, ker je toplotnih mostov nešteto, izolacija slaba ali je ni.
Sledi verjetno vgradnja toplotne zrak voda, ki v taki bajti slabo dela. Nekateri zaradi plesni vgradijo prezračevanje.
Ker še vedno ni v redu, bivanje je manj udobno, kot pred začetkom obnove, naredijo novo fasado. Ker so pločniki okoli bajte napravljeni, se fadada postavi kar na pločnik, balkonov se ne izolira, ker potem ni višine na pragu. Ker so okna že montirana, so problem špalete in izolacija njih.
Suma sumarum so po tej investiciji v bajti še večji problemi, toplotni mostovi pri tleh, na stropu kjer so balkoni itd, plesni za izvoz.
Ljudje so tako v 10 letih vložili 50 in več k€ v bajto in naredili sranje. Bolje da bi bajto pustili kot je bila in vsako leto jurja več dali za ogrevanje.
Druga opcija je totalna in sočasna obnova bajte, to pa pomeni, da ostane samo skelet. Takrat se pa že vprašamo, ali ni bolje porušit......take so dileme povprečnega slovenca, vodilo pa je vedno denar, ki ga ni dovolj.

[AEgir]

Jaz sem uporabil not termo omete in za zidat termo malto pa wienberger 25s plus, pod tlaki 10cm stiroporja in talno gretje, čeprav še nimam fasade termo omet zgleda kar dobro dela. Ni sile. Ko bo še 20cm izolacije gor bo super.

[polanc]

Ja sej , to pa je ideja,30 let staro bajto porušit.En popoldne sesuješ 30 let dela..pol pa hitr z jurja visoko plačo postavš novo..200 jurju sitnica,Mal heca Weta,da ne bo zamere,dejansk maš skor prou..
Ja 25 tud pr meni ni vedno,sploh ko popoldne pridem iz službe in moram zakurit šele.Je pa res ,da imam lesena okna in s tem neki zračenja zagotovljenega.Mostovi so pa šit ja..Pa jaz imam vse beljeno z bioapneno barvo.Ne maram zapirat zidov,apno pa diha in razkuži,tako da plesni pa nimam.

[fakinx]

Mama in oče sta v 80-ih zgradila hišo. Dve etaži po cca. 70m2 + klet. Klasična gradnja, okoli 20 cm steklene volne, zidana fasada.

Do sem vse OK. 20 cm izolacije na fasadi je povsem dovolj.

En kup toplotnih mostov, razmeroma majhna okna, ogrevanje na nafto in klasične radiatorje.

Toplotni mostovi so vedno slaba novica, majhna okna niso nujno slaba, je pa sončnih dobitkov nekaj manj. Toplotnim mostovom se je potrebno posvetiti. Že 5 cm stiropora (EPS oz. XPS), učinkovito zmanjša ta problem. Če ne gre drugače, je 2 cm izolacije na špaletah bolje kot nič. Če se bodo menjavala okna je potrebno poskrbeti za 5 cm oblogo okrog celotne odprtine iz XPS. Tako se učinkovito reši linijski TM zaradi vgradnje okna ali vrat npr., pa še zrakotesnost se lažje doseže. Sama sanacija je (lahko) precej zahtevna in bi ti svetoval, da se s strokovnjakom dobita na objektu. Ogrevanje na nafto in radiatorje je pač stvar preteklosti in ko bo sedanja peč šla proti koncu je potrebno razmisliti o alternativah. Ko se menjuje vir ogrevanja, se naj v čim večji meri zasleduje čim bolj nizko temperaturni režim ogrevanja. Nižja kot je temperatura ogrevalnih krogov, ki še zadošča za primerno notranje udobje, boljše je s stališča energetske bilance. Seveda pa je potrebno za ta namen enormno povečati grelna telesa (talno ogrevanje npr.), alternativa pa je prisilni pretok zraka, kar pomeni uporabo ventilacijkih konvektorjev. V tem primeru ostanejo razvodne cevi enake, le izolirati jih je potrebno.

Kadarkoli sem na obisku ugotavljam, da je kvaliteta bivanja slabša kot v blokovskem stanovanju: hladne zunanje stene, boj s plesnijo, strošek cca. 1.500 € za ogrevanje prek zime ...

Veliko tega kar omenjaš, je neposredno posledica velike želje po prihrankih pri ogrevanju. Predvidevam, da starša živita sama v družinski hiši in uporabljata ter okrevata zgolj nekatere prostore, druge pa puščata hladne z zaprtimi radiatorji. Posledično se konstrukcije nikoli ne pregrejejo, prostori se ne zračijo, morda tudi kje kaj zamaka. Pogoja za nastanek zidne plesni sta vsaj dva: visoka vlaga, nizka temperatura konstrukcij in posledično kondenzacija na površini. Že kakšno visoko pohištvo je lahko težava, ker zrak ne more neovirano krožiti. In plesen se je pojavila po sanaciji fasade predvidevam? Brez dodatnih posegov je rešitev višja temperatura v prostorih in (dnevno!) zračenje ter odmik vseh ovir ali pohištva na problematičnih mestih. Po izsušitvi je potrebno plesen ustrezno uničiti da se ne pojavi znova.

Talno, stensko, stropno ogrevanje in hlajenje? A ima rekuperacija zraka kaj efekta na kvaliteto bivanja al je to samo element energetske učinkovitosti? Je podobno prednost gradnje iz navzkrižno lepljenih smerkovih letvic glede na klasično opečnato zgolj hitrejša ali kasneje tudi prijetnejša za bivanje? Taki primeri, izkušnje ... se pripročam.

Talno ogrevanje zagotovo daleč največ prispeva k udobju bivanja po mojem mnenju, rekuperacija bolj malo. Moja žena pravi, da če ne odpre oken, se ne prezrači. Pa ni problem v menjavi zraka. Moj sistem omogoča 2 menjavi na uro - za bivalne prostore z izjemo kuhinje in kopalnice je dovolj 0,5x menjava, pa je tako pač navajena in je ne morem premaknit. Energetsko pa je rekupercija seveda smiselna, če se jo tudi uporablja.
Glede razlik med klasično in montažno gradnjo pa ne bi diskutiral. Vsak izmed omenjenih načinov gradnje ima svoje pluse in minuse.
Pa še to pravilo je dobro vedeti: hiša se gradi od temeljev do strehe, obnavlja pa ravno v nasprotnem redu, torej od strehe proti temeljem…

[fakinx]

Glede debate okrog notranjih temperatur:
V primeru talnega gretja ne smemo nikoli preseči cca 28 stC neposredno na tlaku, kar se prevede na nekje 26 stC v višini bokov in manj kot 24 stC v višini glave.
Nižje kot lahko držite temperaturo tal, bolje je. Tople noge “pretentajo” glavo in je lahko notranja temperatura ustrezno nižja. Seveda pa je pogoj za to kvalitetno izvedena gradnja.
Z vsako stopinjo ko znižate temperaturo, prihranite cca. 3-5% energije.
Glede stavbnega pohištva:
Nekdo je svetoval Alu. Prosim, razen če ni les-alu (alu obloga lesenih oken z zunanje strani), se tega izogibajte. Drago kot žefran in hkrati zanič v primerjavi z lesom ali plastiko. Je pa les-alu najdražja možna varianta…

[Grega295]

Veliko tega kar omenjaš, je neposredno posledica velike želje po prihrankih pri ogrevanju. Predvidevam, da starša živita sama v družinski hiši in uporabljata ter okrevata zgolj nekatere prostore, druge pa puščata hladne z zaprtimi radiatorji. Posledično se konstrukcije nikoli ne pregrejejo, prostori se ne zračijo, morda tudi kje kaj zamaka. Pogoja za nastanek zidne plesni sta vsaj dva: visoka vlaga, nizka temperatura konstrukcij in posledično kondenzacija na površini. Že kakšno visoko pohištvo je lahko težava, ker zrak ne more neovirano krožiti. In plesen se je pojavila po sanaciji fasade predvidevam? Brez dodatnih posegov je rešitev višja temperatura v prostorih in (dnevno!) zračenje ter odmik vseh ovir ali pohištva na problematičnih mestih. Po izsušitvi je potrebno plesen ustrezno uničiti da se ne pojavi znova.

Zadel si v nulo. Mama zadnja leta živi sama, termostat ima na 19st, oblečena je v flis in pravi da ji tako ustreza. Mansardni del ne ogreva, plesen se pojavlja predvsem za pohištvom, ki je ob zunanjih stenah. Smo sanirali 2 leti nazaj, me je letos strah ponovno pogledati za omaro. Varčuje iz navade in ne potrebe, ne pomaga, da ji nakažem za nafto, pravim naj TV našraufa na steno, knjige skuri in umakne omaro ... Fasada še ni bila sanirana.

[fakinx]

Zadel si v nulo. Mama zadnja leta živi sama, termostat ima na 19st, oblečena je v flis in pravi da ji tako ustreza. Mansardni del ne ogreva, plesen se pojavlja predvsem za pohištvom, ki je ob zunanjih stenah. Smo sanirali 2 leti nazaj, me je letos strah ponovno pogledati za omaro. Varčuje iz navade in ne potrebe, ne pomaga, da ji nakažem za nafto, pravim naj TV našraufa na steno, knjige skuri in umakne omaro ... Fasada še ni bila sanirana.

Ja, tipčna zgodba. Se pa oproščam, ker sem narobe prebral in zamenjal stekleno volno s kameno. Sem sklepal napačno.

[AEgir]

. Že 5 cm stiropora (EPS oz. XPS), učinkovito zmanjša ta problem. Če ne gre drugače, je 2 cm izolacije na špaletah bolje kot nič. Če se bodo menjavala okna je potrebno poskrbeti za 5 cm oblogo okrog celotne odprtine iz XPS. Tako se učinkovito reši linijski TM zaradi vgradnje okna ali vrat npr., …

Že 5cm? Torej od pet naprej?

Si probal kdaj moderno troslojno 50 kilsko okno s 5cm stirodura okoli zmontirat?

Na špaleto gre max 2cm stirodurja okoli in okoli pol se pa okno postavi na skrajno zunanjo stran špalete tako da sama špaleta ni izpostavljena, fasada po tem prekrije del okvirja okna in se ta toplotni most eliminira.

[PogachnyK]

Jaz imam s temle izolirano:

https://jubhome.eu/objekt-v-blizini-dola-pri-ljubljani/

Ejga, še celo moja je

[fakinx]

AEgir, glej, nehaj se z mano ukvarjat.
Stavbno pohištvo se tehnično pravilno vgrajuje v ravnino termoizolacije, zrakotesno in po smernicah RAL montaže s tesnjenjem v 3 ravninah. Se normalno projektira na novih objektih in je izvedljivo tudi pri ES pod določenimi pogoji. EPS oz. XPS za izolacijo toplotnih mostov se uporablja v različnih debelinah in velja pač več je bolje (preveč pa stane, ni pa več pravega učinka). Vse te stvari se izračuna in optimira. Generalno gledano 5 cm izolacije učinkovito zmanjša TM, pri špaletah pa se obloži z 2 cm EPS v primeru, da se stavbnega pohištva ne menja. Včasih (pri globljih špaletah s senčili) se izvede tudi t.i. klin, kjer se TI ob okenskem profilu ustrezno stanjša. Tudi montaža okenskih polic je pomembna. Vse to so rešitve, ki se prilagajajo glede na stanje na objektu.
Ne da smo samo 50 kg okno montirali, 250 kg stekleno steno smo zmontirali v okvir iz XPS na tak način, tudi iFrame. Večkrat. In veliko objektov posneli s termo kamero. Pred sanacijo in po njej. Tudi plavajočo temeljno ploščo smo že večkrat izvedli nad XPS. Potrjeno s statičnim preračunom in "žegnom" ZRMK ter gradbene fakultete...
Sine, nehaj si iz mene in mojih kolegov delat norce. Nihče od nas ni obiskoval FB fakultete...
Seveda pa sem ti na voljo, da me prideš obiskat v naš biro, če te kaj zanima... Za filanje tvojega ega pač nimam neke pretirane volje.
Tukaj delim delček našega znanja (če je komu kaj od navedenega v pomoč), komercialne projekte pa zaračunavamo. Od tega pač živimo....

[AEgir]

Nakladaš sto na uro. Mamo kakšno referenco za 5cm in celo več xps okoli oken? Kje se to dela, na sanacijah daš 10cm manjša okna not al zbiješ ven 10cm da preklade v zraku visijo?

FBja jaz nisem nikol mel.

Sem pa videl in popravljal vele mojstrovine birojev v celovških dvorih pa tm enih novih super luksuznih blokih v ivančni zanč. Kaj naj rečem, to je to. Vrhunec. Pa vidim zdaj zakaj pride do tega.

[frikmusic]

Jaz imam s temle izolirano:

https://jubhome.eu/objekt-v-blizini-dola-pri-ljubljani/

Ejga, še celo moja je

Tole izvedbo smo pa prve tri hiše Sloveniji mi izvedli, celo njihova referenčna v Jubu je naš izdelek. Izolativno dobro, vendar ostajam strog zagovornik naravnih materijalov kolikor se da...

Frik.

[frikmusic]

Nakladaš sto na uro. Mamo kakšno referenco za 5cm in celo več xps okoli oken? Kje se to dela, na sanacijah daš 10cm manjša okna not al zbiješ ven 10cm da preklade v zraku visijo?

FBja jaz nisem nikol mel.

Sem pa videl in popravljal vele mojstrovine birojev v celovških dvorih pa tm enih novih super luksuznih blokih v ivančni zanč. Kaj naj rečem, to je to. Vrhunec. Pa vidim zdaj zakaj pride do tega.

AEgir malo provociraš in streljaš mimo:
montirali smo že okna na 30cm Purenita in obdelovali špalete s Pur izolacijo 10cm in verjetno tudi več se ne spomnim. Za detajle Uporabljamo tudi vakuterem plošče in Aerogel izolacijo je pa res da so zadeve rahlo eksotične in posledično malo dražje, vendar je teh detajlov če se pravilno lotiš na povprečni hiši malo. Poglej si podatke naštetih materialov... Bistvo pa je da se tukaj pogovarjate večino o porabi energije kar je za mene drugotnega pomena. Mi smo pri hiši razmišljali predvsem o ugodju bivanja in podobne zadeve. Sama poraba ali je 200 ali 500eur za ogrevanje je za večino uporabnikov v resnici skoraj nepomembno je pa velika razlika ali se v hiši izmenjuje zrak, plesen, poleti vroče, povečana vlaga... V veliki meri če gradiš s pravimi materiali ( po možnosti naravnimi, obnovlivimi itd) se da tem pojavom v veliki meri izogniti...

Frik