Miti in zablode energetske krizeZa tiste, ki ne morete prebrati linka, bom še citiral:
Miti in zablode energetske krizeVečina slovenske proizvodnje elektrike za leto 2023 je prodana po razmeroma nizkih cenah, precejšen del slovenske porabe pa še ni zaprt z nakupi.
_____________________________________________________________________
Če se neresnica stalno ponavlja, hitro postane vsesplošno sprejeta kot resnica. Za sprejetje pravih ukrepov in spopad z energetsko krizo nujno potrebujemo trezen vpogled v razmere. Zato moramo razbliniti največje mite in zablode, ki se v zadnjem času v zvezi z energetsko krizo ponavljajo v javnosti.
V Sloveniji proizvedemo 85 odstotkov porabljene električne energije. Proizvodni stroški se niso občutno povišali, cene elektrike pa v nebo. Nateg!Evropski proizvajalci električno energijo že leta prodajajo po ustaljenih načrtih. Recimo 20/30/50 je eden izmed pogosto uporabljenih pristopov, kjer proizvajalec 20 odstotkov svoje proizvodnje proda tri leta vnaprej, 30 odstotkov dve leti vnaprej, 50 odstotkov svoje proizvodnje pa leto vnaprej. Proizvajalci so se v preteklosti izogibali prodaji občutnega dela svoje proizvodnje na dnevnih trgih zaradi nihajnosti cen.
Na drugi strani je praksa slovenskih porabnikov energije, da z nakupi odlašajo do zadnjega. Ponavadi se večina pogodb za dobavo v naslednjem koledarskem letu sklene v zadnjem četrtletju. Letos smo se tako znašli v neugodnem položaju, ko je večina slovenske proizvodnje za leto 2023 že prodana po razmeroma nizkih cenah, precejšen del slovenske porabe pa še ni zaprt z nakupi. Cene pa so se zvišale za pet- do desetkrat.
Ocenjujem, da znaša razlika za leto 2023 med tem, kar morajo slovenski porabniki električne energije kupiti, in tem, kar lahko slovenska proizvodnja še proda, približno pet teravatnih ur. In teh pet teravatnih ur bodo slovenski porabniki morali kupiti po tržnih cenah. Ob predpostavki za 400 evrov za megavatno uro povišanem strošku v primerjavi s prejšnjimi leti to pomeni dodatni dve milijardi evrov, ki jih bo slovenska industrija (ali pa proračun v primeru subvencioniranja) prisiljena plačati.
V prihodnjih letih se bo položaj izboljšal, je pa treba že danes na nakupni in prodajni strani dobro razmisliti o dinamiki vstopa na trg (ali morebitni uskladitvi obeh).
Proizvajalci električne energije imajo ob ponorelih cenah izjemne dobičke. Poberimo dobičke in subvencionirajmo porabnike!Žal nas je letos poleg vseh očitnih težav v energetskem sektorju doletela še stoletna suša. Proizvodnja slovenskih hidroelektrarn je v letu 2022 več kot polovico manjša od načrtovane. Izpad proizvodnje lahko na letni ravni znaša okoli 1,5 teravatne ure. Te 1,5 teravatne ure je bilo prodane po sto evrov za megavatno uro, ker pa je proizvodnja izpadla, so jih morali slovenski proizvajalci kupiti nazaj po 500 evrov za megavatno uro. Rezultat je 600 milijonov evrov izpada v letu 2022 in zelo verjetno je, da bo kateri od slovenskih elektroenergetskih stebrov kljub rekordnim cenam električne energije leto končal z izgubo.
Za visoke cene energije je kriv Putin!V evropski strategiji prehoda na obnovljive vire energije zemeljski plin pomeni glavni »prehodni« energent. Povzroča manjše izpuste toplogrednih plinov kot premog. Mogoče ga je skladiščiti, tako da lahko s prožno proizvodnjo plinskih elektrarn nadomestimo proizvodnjo iz obnovljivih virov, ko veter ne piha in sonce ne sije. Po načrtih naj bi zemeljski plin v brezogljični prihodnosti zamenjali vodik in sintetični plini, proizvedeni iz presežkov električne energije iz obnovljivih virov. Ampak do tod smo še vsaj desetletje ali dva.
Pred rusko agresijo na Ukrajino je EU iz Rusije uvozila približno 40 odstotkov svojih potreb po zemeljskem plinu. Ruski plin je pomenil najcenejši uvozni vir. S plinovodom NordStream2 bi se možnosti uvoza poceni zemeljskega plina iz Rusije še povečale.
Cene zemeljskega plina (in s tem električne energije) v EU so močno poskočile že pred rusko agresijo na Ukrajino na ravni, ki so od dva- do petkrat presegale cene minulih let. Ameriške sankcije in evropska neodločenost ter nezmožnost definicije in branjenja lastnih strateških interesov so napovedovale blokado plinovoda NordStream2, svetovne cene LNG pa so eksplodirale zaradi povečanega povpraševanja v Evropi, Aziji in Latinski Ameriki.
V krizo je EU z energetskega vidika tako že vstopila izjemno ranljiva in občutljiva za ustavitev ruskih dobav zemeljskega plina. Brez dvoma je Putin z agresijo na Ukrajino prestopil rubikon že prej ne ravno harmoničnih odnosov med EU in Rusijo. Toda EU je krizo pričakala povsem nepripravljena, njen odziv pa je vse prej kot strateško premišljen.
Napoved popolne gospodarske vojne je pričakovano pripeljala do zmanjšanja ruskih dobav plina. Cene zemeljskega plina so v EU trenutno od deset- do 15-krat višje kot pred leti, prijateljske države ZDA, Norveška in Katar pa s prodajo plina v EU služijo desetine milijard evrov. Rusija ima ob manjših dobavah, a občutno višjih cenah večji prihodek za svoj svetovni izvoz fosilnih goriv kot pred agresijo.
Koliko evropske gospodarske sankcije in ruski protiukrepi škodijo (in bodo škodili) EU in koliko Rusiji, je vprašanje, ki si ga v EU ne upamo postaviti na glas. Veliko pa pove dejstvo, da je na valutnih trgih evro v primerjavi z rubljem od začetka ruske agresije izgubil 30 odstotkov.
Za visoke cene energije so krivi finančni špekulanti!O koristih in nevarnostih, ki jih za trge pomenijo špekulanti, si lahko bralec prebere v strokovni literaturi. Kot na vseh surovinskih in finančnih trgih so tudi na evropskih energetskih trgih navzoči finančni špekulanti, vendar s pomembno razliko. Medtem ko so špekulanti močno dejavni na terminskih trgih elektrike in plina, kjer se trguje z dobavami za naslednji mesec, četrtletje ali leto, pa zaradi fizičnih omejitev ne morejo omembe vredno vplivati na oblikovanje cen na dnevnih trgih, kjer se srečata samo fizična ponudba in povpraševanje. Zaradi omejene zmožnosti shranjevanja energije je na tem segmentu trga vpliv finančnih špekulantov na oblikovanje cene zanemarljiv.
Ali so špekulanti res krivi za visoke cene električne energije na terminskih trgih? Poglejmo podatke. Povprečje doseženih urnih cen električne energije v avgustu 2022 na spot trgu borze EEX je znašalo 463 evrov za megavatno uro. Na terminskem trgu pa se za letno pasovno dobavo v letu 2023 trguje po cenah okoli 500 evrov za megavatno uro. Vidimo, da ceni na različnih segmentih trga (na enem so špekulanti močno navzoči, na drugem zanemarljivo) ne odstopata veliko.
Druga potrditev fundamentalne upravičenosti zdajšnjih ravni cen je primerjava cen plina in elektrike. Cene dobave plina v letu 2023 na evropskih borzah zdaj znašajo okoli 200 evrov za megavatno uro. V EU iz plina proizvedemo približno 20 odstotkov električne energije, plinske elektrarne pa trenutno predstavljajo mejno proizvodnjo (angažirano proizvodnjo z najvišjimi spremenljivimi stroški) v elektroenergetskem sistemu in kot take določajo tržno ceno. V povprečju je izkoristek evropskih plinskih elektrarn pod 50 odstotki (kar na podlagi cene plina implicira strošek goriva za proizvodnjo elektrike nad 400 evrov za megavatno uro), temu pa je treba prišteti še omrežnino za uporabo plinskega omrežja in fiksne stroške obratovanja elektrarne.
Opisana primera kažeta, da zdajšnje cene terminskih pogodb za dobavo električne energije na evropskem trgu ne odstopajo veliko od fundamentalno upravičljivih ravni, špekulanti pa tako s Putinom ob nemoči odločevalcev služijo za priročnega zunanjega sovražnika in krivca za naše težave.
To zimo zdržimo, pa bo!Krize bo konec, ko bomo v EU spet vzpostavili presežek ponudbe plina in elektrike v primerjavi s povpraševanjem. Ob odsotnosti ruskih dobav plina lahko EU pospeši gradnjo uvoznih terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG), vendar pa je svetovni trg LNG že brez dodatnega evropskega povpraševanja v strukturnem primanjkljaju, cene pa na zgodovinsko rekordnih ravneh. Na področju električne energije lahko primanjkljaj najhitreje nadomestimo s pospešeno gradnjo elektrarn na obnovljive vire. Tehnične možnosti za rešitev krize tudi brez ruskih dobav torej obstajajo, vendar gre za projekte monumentalnih razsežnosti, katerih vpeljava bo tudi ob vsesplošni mobilizaciji trajala vsaj tri do pet let. V tem času Evropi grozijo redukcije, nevzdržne cene energije in gospodarsko-socialni pretresi.
Poceni elektrika in plin sta samoumevni človekovi pravici!Elektrika in plin sta fizični dobrini z zelo omejenimi možnostmi shranjevanja. Kar porabnik odvzame iz omrežja, mora v istem trenutku proizvajalec ali trgovec dobaviti v omrežje. Depeše, uredbe, sestanki, tiskanje denarja in plenarne skupščine tu ne pomagajo. Če se to ravnovesje poruši, lahko razpad energetskega sistema upravljavec omrežja prepreči le z odklapljanjem porabnikov. Samoumevnost razpoložljivosti plina in elektrike bo to zimo na veliki preizkušnji!
EU ima načrt!Tisti, ki podrobneje spremljamo evropsko energetsko politiko in njen odziv na energetsko krizo, doživljamo čedalje hujša razočaranja. Od sestanka energetskih ministrov 9. septembra in predloga evropske komisije, ki ga je okvirno predstavila Ursula von der Leyen v svojem govoru 14. septembra, smo pričakovali konkretne in hitre ukrepe za spopad s krizo. Na mizi je bilo veliko predlogov – zamejitev najvišjih cen na terminskih trgih, izločitev plinskih elektrarn iz mehanizma oblikovanja tržne cene elektrike, prodaja dodatnih emisijskih dovolilnic ali začasna zamrznitev EU ETS z namenom nižanja cen električne energije, konkretni mehanizmi za zmanjševanje porabe in podobna. Na koncu od teh predlogov ni ostalo skoraj nič. EU bo predlagala likvidnostno pomoč proizvodnim podjetjem in dobaviteljem (s čimer se strinjam!), dodatno obdavčitev nadpovprečnih dobičkov energetskih podjetij (ob tem, da se glavni dobički na račun evropske energetske krize kujejo zunaj EU) in obvezno zmanjšanje porabe električne energije za pet odstotkov (kar je bizaren kvaziukrep, saj bo do zmanjšanja porabe prišlo tako ali drugače, ker energije ni dovolj).
Glede na trenutne energetske bilance bo morala EU zimsko porabo plina zmanjšati za 20 odstotkov glede na prejšnja leta. Če bo ruska dobava zemeljskega plina povsem ustavljena, pa za 30 odstotkov. Zimski odjem plina je med gospodinjstvi in industrijo porazdeljen približno 40 proti 60, iz plina pa v EU proizvedemo 20 odstotkov elektrike. Nadaljnje sklepe prepuščam bralcem samim.
Boštjan Bandelj je strokovnjak za surovinske trge, ustanovitelj, direktor in lastnik podjetja Belektron, d. o. o., ki je vodilni neodvisni svetovni trgovec z emisijskimi kuponi.
