Dobri pregovori in misli

[Marjan Tomki]

Najboljši poskus, ki bi ustrezal za 'unlaunch' in 'undo'.

Spraviti raketo v neizstreljeno stanje? Predizstreljeno stanje? Raz-narediti?

Lahko najde kdo kaj boljšega oziroma prevede bolje?

[Marjan Tomki]

“In the end we'll all stand before the judgment bar of God. If a whole planetful of souls is taken there at once, then the only worry is to make sure no one goes unchristened whose soul might have been welcomed among the saints.”

“So you don't even care?”

“I care, of course,” said Quim. “But let's say that there's a longer view, in which life and death are less important matters than choosing what kind of life and what kind of death we have.”

Približno prepesnjeno:.

"Na koncu bomo vsi stali pred božjim sodnim stolom. Če poln planet duš odide tja naenkrat, mi bo bolj mar zagotoviti, da nihče od tistih, katerih duše bi bile dobrodošle med svetnniki, ne odide nekrščen."

"Kaj ti je potem vseeno, če naenkrat pomro vsi na planetu?"

"Seveda mi ni vseeno," je rekel Quim. "Toda recimo, da je pomembno pogledati tudi širše; in če pogledaš tako, je izbira med življenjem in smrtjo le manj pomembena od tega, kakšna bosta to življenje in ta smrt."

[Marjan Tomki]

Vsak program ima najmanj eno neodkrito napako.

Ko/če to napako odkriješ in odpraviš, še vedno velja isto pravilo.



Ing. Nace Nadrah na tečaju COBOL na RRC leta 1978 ali 1979 in sicer je to imel v mislih za okoliščine, v katerih nekdo da vse od sebe, da bi napak ne bilo.

'Napake', ki jih kdo naredi namenoma, so zlonamerni programi (malware) in tiste iz malomarnosti spet druga zgodba, pa tam, ko kdo ne da financ, tretja... Torej - tudi v okoliščinah ne le 'best effort', ampak tudi v okoliščinah 'maximum effort' velja to pravilo.

Potrjeno v vseh letih od tedaj do sedaj pri delu z vsem, kar je bilo mogoče programirati. Izkazalo pa se je, da velja tudi širše, in sicer pri vsem, pri čemer je bilo mogoče uporabiti analizo sistemov in da se tako da posplošiti na:



Vsak sistem ima najmanj eno neodkrito napako.

Ko/če to napako odkriješ in odpraviš, še vedno velja isto pravilo.

(Pri tem je sistem karkoli, kar opazuješ na urejen način in/ali skušaš urejati.)

[marenostrum]

Vsak program ima najmanj eno neodkrito napako.

Ko/če to napako odkriješ in odpraviš, še vedno velja isto pravilo.



Ing. Nace Nadrah na tečaju COBOL na RRC leta 1978 ali 1979 in sicer je to imel v mislih za okoliščine, v katerih nekdo da vse od sebe, da bi napak ne bilo.

'Napake', ki jih kdo naredi namenoma, so zlonamerni programi (malware) in tiste iz malomarnosti spet druga zgodba, pa tam, ko kdo ne da financ, tretja... Torej - tudi v okoliščinah ne le 'best effort', ampak tudi v okoliščinah 'maximum effort' velja to pravilo.

Potrjeno v vseh letih od tedaj do sedaj pri delu z vsem, kar je bilo mogoče programirati. Izkazalo pa se je, da velja tudi širše, in sicer pri vsem, pri čemer je bilo mogoče uporabiti analizo sistemov in da se tako da posplošiti na:



Vsak sistem ima najmanj eno neodkrito napako.

Ko/če to napako odkriješ in odpraviš, še vedno velja isto pravilo.

(Pri tem je sistem karkoli, kar opazuješ na urejen način in/ali skušaš urejati.)

Pa še neki o programiranju:

Delovanje in razvoj Wikipedije omogočajo vaši prispevki!
Računalniško programiranje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil. Programiranje oziroma implementacija abstraktnega algoritma je le ena izmed faz procesa razvoja programske opreme. Kot sinonim za dejavnost računalniškega programiranja se je uveljavila beseda »kodiranje«. Računalniški programi so napisani v izvorni kodi določenega programskega jezika, pri delu pa si programer lahko pomaga z ustreznimi razvojnimi orodji.

Dejavnost računalniškega programiranja je strokovno področje računalniške vede, ki spada pod okrilje razvolja programske opreme. Medtem, ko se teorija programskih jezikov ukvarja z raziskovanjem pristopov s katerimi opisujemo računanje oziroma komputacije, programiranje aplikativno uporabi računalniške programske jezike za reševanje določenih problemov. Snovanje programske opreme je tudi interdisciplinarno področje in vsebuje elemente ekonomije, organizacije poslovanja, znanosti, umetnosti, matematike in tehnike. Programira se lahko v različnih programskih jezikih, ki so glede na svoj abstrakcijski nivo kategorizirani od prve do pete generacije, npr. Java, COBOL, Pascal, Zbirnik, Prologu, C#, BASIC, C, C++, in tako dalje.

Pri razvoju programske opreme poznamo mnogo razvojnih metodologij. Metodologije so sheme oziroma modeli, ki se uporabljajo za načrtovanje, strukturiranje in nadzorovanje procesa razvoja programske opreme. Gre za način oziroma stil reševanja določenih problemov na področju programskega inženirstva. Programsko metodologijo se ne sme mešati s programsko paradigmo, ki je fundamentalni stil računalniškega programiranja. Najbolj znane razvojne metodologije so modeli vodnega slapa (angl. Waterfall model), spirale (angl. Spiral model), ekstremnega programiranja (angl. Extreme programming - XP), RUP, RAP (angl. kratica za Rapid Application Development), itd.

Faze razvoja programske opreme:

specifikacija oz. opis problema;
analiza problema;
načrtovanje algoritma;
kodiranje oziroma implementacija programa;
preskušanje in vzdrževanje programa.

Zunanje povezave

Leksikon računalništva in informatike
Terminološki slovar društva Informatika
Uvod v programiranje in programski jezik c++ (Viljem Žumer, Janez Best).


Računalnik Ta članek o računalništvu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Pa še pregovor, saj se tuki piše o tem, ali ?

Kdor ni pomemben, naredi tako, da bo "pomemben"

lp

[Marjan Tomki]

@marenostrum

Kar si prilepil tule , po eni plati kaže, kaj si - mogoče - ti predstavljaš kot 'dobre pregovore in misli'.

In če je tako, te ne kaže te preveč v dobri luči.


Pa še navajati - niti iz Wikipedije - ne znaš...

Po vsebinski plati pravilno se navaja tako, da med oznakami (na forumu quote in /quote v oglatih oklepajih) navedeš del vsebine, ki je bistven za to, kar pišeš; za ostalo (kontekst) pa navedeš sklic na seznam virov ali na internetno lokacijo. Pri sklicu na vir izven interneta pa navedeš stran ali strani, delo, avtorja, založbo in izdajo od koder navajaš.

Ne kopiraš pa vsega prispevka, saj tako niti ni jasno, kaj si želel povedati s tistim, kar navajaš, pa še temo kvariš ('posirješ'), kar je na večini forumov prepovedano.

In ne navajaš brez povezave, od kod navajaš.

S pravilnim navajanjem bi bil tvoj prispevek jedrnat in bi bilo veliko jasneje, kaj si želel napisati v odgovor na to, kar sem napisal jaz.



Prvo programersko pravilo
Pa še neki o programiranju iz wikipedije.

Pa še pregovor, saj se tuki piše o tem, ali ?

Kdor ni pomemben, naredi tako, da bo "pomemben"

lp

Samo ob tem, kar ostane, se mi postavlja vprašanje...
Misliš, da te zezanje s kupom kopiranja res naredi pomembnega?

[janadino]

PI..O, kaj ne vidite kaj je naslov teme???????????????

Bolje pametno šutiti, nego ludo govoriti.

[Marjan Tomki]

Tule je...

Dokler so ovce bo tudi volna.....

Ko začnemo vse 'mladiče' vzgajati za volkove - kar je zdaj moda - bo tudi volne (z)manjkalo.

Če prevedem...
Če/ko bodo vsi prebivalci Slo davkarji in ne bo nobenega proizvajalca (to bi bila ovca, ki ji sploh raste volna), si lahko zmislijo poljubne davke, pa še vedno ne bo nič v davčni blagajni.

Na kmetiji bi bila to kmetija samih žanjcev brez koga, ki bi zoral, posejal, oplel... Ni važno, če imaš miljon žanjcev in imajo zakon in nadzor, da niti bilke žita ne spregledajo, ob žetvi bo kašča prazna.

[pajer1]

.

Glih tolk kokr te košta žena, da se obleče, te košta ljubca, da se sleče.

(star slovenski pregovor)

.

[bsc46]

Bolj, ko spoznavam ljudi, rajši imam živali.

[Marjan Tomki]

Nasprotovanje vzbudi darove (nadarjenosti, talente), ki bi v udobnejših okoliščinah ostali neprebujeni (nerazviti...)

Naletel na to v Angleščini kot uvodno misel v poglavje knjige... tukaj.

"Adversity has the effect of eliciting talents, which in prosperous circumstances would have lain dormant."

—Quintus Horatius Flaccus

[Marjan Tomki]

In preden nadaljujem, naj rečem še tole - tudi če je zadeva tako velika in naša namera, da ga obravnavamo s spoštovanjem, resno in filozofko, vendar nameravam zanemariti vse tiste, ki so med nami starejši (odrasli). Zahtevam zase privilegij, da govorim otrokom kot da sem tudi jaz otrok.

Michael Faraday, iz The Chemical History of a Candle, Ex Libris (faksimilie) iz l. 1908, stran 14.

And before proceeding, let me say this also- that though our subject be so great, and our intention that of treatihg it honestly, seriously and philosophically, yet I mean to pass away from all those who are seniors amongst us. I claim the privilege of speaking to juveniles as a juvenile myself.

Ja, tisti Michael Faraday.

Po formalni izobrazbi knjigoveški vajenec; ko si je Humphry Davy (odkritelj elektrokemije) pri poskusu poškodoval oči njegov tajnik in potem naslednik. Tisti ki je raziskal elektromagnetno indukcijo in si za pojasnitev izmislil pojem 'polja', ki je opazil, da magnetno polje vpliva na svetlobo in opisal sukanje polarizane svetlobe in najbrž tudi sploh polarizacijo. In...

Gotovo eden največjih eksperimentalnih znanstvenikov svojega časa. Teoretik? Tudi.

[marenostrum]

In preden nadaljujem, naj rečem še tole - tudi če je zadeva tako velika in naša namera, da ga obravnavamo s spoštovanjem, resno in filozofko, vendar nameravam zanemariti vse tiste, ki so med nami starejši (odrasli). Zahtevam zase privilegij, da govorim otrokom kot da sem tudi jaz otrok.

Michael Faraday, iz The Chemical History of a Candle, Ex Libris (faksimilie) iz l. 1908, stran 14.

And before proceeding, let me say this also- that though our subject be so great, and our intention that of treatihg it honestly, seriously and philosophically, yet I mean to pass away from all those who are seniors amongst us. I claim the privilege of speaking to juveniles as a juvenile myself.

Ja, tisti Michael Faraday.

Po formalni izobrazbi knjigoveški vajenec; ko si je Humphry Davy (odkritelj elektrokemije) pri poskusu poškodoval oči njegov tajnik in potem naslednik. Tisti ki je raziskal elektromagnetno indukcijo in si za pojasnitev izmislil pojem 'polja', ki je opazil, da magnetno polje vpliva na svetlobo in opisal sukanje polarizane svetlobe in najbrž tudi sploh polarizacijo. In...

Gotovo eden največjih eksperimentalnih znanstvenikov svojega časa. Teoretik? Tudi.

Hudo zanimivo. . Hm, kje že tiči pregovor ali dobra misel

Še grem enkrat prebrat tole. Mi je tko zanimivo da.......

lp

[Marjan Tomki]

...

Hudo zanimivo. . Hm, kje že tiči pregovor ali dobra misel

Še grem enkrat prebrat tole. Mi je tko zanimivo da.......

lp

'Pregovor ali dobra misel' tiči v delu The Chemical History of a Candle, na katerega je povezava že zgoraj.

Pa tam ni le ena dobra misel - tam je mnogo dobrih misli, a tudi to ni vse. Veliko se da naučiti iz tega, kako so bile te misli povedane.

Če ti je res tako zanimivo, kot si napisal, preberi delo na povezavi. Jaz sem ga, in ga bom verjetno še večkrat.


Če se ti pa ne da in/ali ne razumeš, kar je napisal nekdo izmed naj - zdaj me ima spet napisati hvalnico, ampak ne bom - bom pa zate poskusil povzeti dobro misel iz citata.

Nekdo zares vrhunski pri uvodu v javno predavanje - ki ga zapisanega prebirajo in občasno ponatisnejo že okrog dvesto let - in je bilo v živo namenjeno zlasti mladim, od prisotnih odraslih zahteva pravico, da o zahtevni temi otrokom govori kot otrok.

Tudi, če tisti, ki mislijo da to že vedo, menijo, da pripoveduje povestice, ga njihovo mnenje o tem ne zanima; zanima ga pred vsem, ali ga razumejo mladi.

Za tiste morjeplovcu pa ti to pomenilo pisati tako, da razumejo novinci tako na mojeplovcu kot v navtiki.

[Marjan Tomki]

Teorija brez prakse je kakor kolo brez akse.

Vir neznan

To sem slišal tako davno, da se sploh ne spomnim več od koga in v kakšnih okoliščinah... Po malo iskanja je bil v zvezi z njim omenjeno 'je zapisal pokojni 'Tone Pezdirc', ampak ni jasno ne kdo je to, ne ali si je izmislil ali tudi on kje pobral...

O tem, da to drži, se večina brez pomisleka strinja. Toda po mojem velja tudi naslednje...

Praksa brez brez teorije je pa kot voz z akso, a brez kolesa.

Uporabnost je omejena in često se nepotrebno namučiš, preden ga spraviš tja, kjer ga hočeš imeti

[snwl]

Tole razglabljanje okoli teorije in prakse.... gre približno takole:
TEORIJA je kadar vse veš pa nič ne dela!
PRAKSA je kadar vse dela pa nihče ne ve zakaj!
V naši državi pa uporabljamo TEORIJO IN PRAKSO!
Nič ne dela in nihče ne ve zakaj!