Račun za elektriko

[AEgir]

Kamen na grelcu je izolacija.

[Marcel_Mastnak]

Če samo menjaš grelec in anodo redno potem bojler deluje bp dolga leta. Anoda na 2 leti grelec pa na 10let

[kasaudio]

Če samo menjaš grelec in anodo redno potem bojler deluje bp dolga leta. Anoda na 2 leti grelec pa na 10let

Vzeto na znanje.

[AEgir]

Ni rečen, odvisno je tega kolk je trda voda kjer živiš. Poleg tega je grelec lahko direkt v vodi, lahko je pa za lažjo menjavo v kovinski cevki. Če je ta zadnja opcija in se gor nabere kamen je bojler za stran.

Pa grelec dokler dela, dela. Ne more zgubljati na izkoristku, kolikor kilovatov gre not tolk gre ven, druge ni. Edin problem s temi grelci, ki se ponavadi pojavlja je, da se notri pesek navlaži in začne puščati par voltov na ohišje - nulo oziroma če je skupaj vezano zemljo. Če je fit ti pol vsake tolk ven vrže, če ga ni pa dela bp.

[Marcel_Mastnak]

Aegir sej večino strojev deluje dlje kot je predviden termin remonta pa kdor je pameten dela remont… tisti grelec za 30-40€ na 10 let menjat ni tak strošek kolker je jeza ko začne fid ven metat potem maš pa še hladn tuš dobesedno
Nevem če je še vedno tak ampak kvalitetni bojlerji so bili učasih emajlirani znotraj in grelec direkt v stiku z vodo. Lentherm je eden teh.

[AEgir]

Jest mam toplotno za sanitarno vodo, te grelci so preveč potratni.

Je pa v velenju ena firma ki naredi take grelce po želji, men so začel v savni prebijat in sem dal tja narest nove za četrt cene originalnih.

[Marcel_Mastnak]

Tud js mam toplotno za vodo in hladno klet poleti. In prej je bla toplotna od kronotherma zdaj pa sma dala od seltrona in je v porabi razlike za nekje 1/4 in voda je bolj vroča in 300l prej pa je bilo 200l. Vsekakor dobra investicija če nimaš že centralne toplotne črpalke. Pa še tam je učas smiselno sanitarno posebi met za poleti vodo gret. Pozimi pa jo ogrevaš na centralno. Sej z električnim bojlerjem je tud podobno.

[AEgir]

Aja od seltrona je dobra? Dej kaj več napiši.. Mi mamo že 25 let isto, gorenje. Mislim da je letnik 97. Bi znal bit, da bi kakšna novejša zmanjšala porabo elektrike ker tuš laufa kar precej.

Pa vzel bi tisto, ki ima na cevi vhod in izhod tako da bi lahko splaniral da čez več sob vleče.

[Marcel_Mastnak]

Kaj naj ti povem? Grelec ima nek njihv patentiran iz aluminija v obliki traku in po njem kapilare da je izkoristek baje najboljši.prejšnja je imela grelec navit po zunanji strani bojlerja in je spustil plin(še ni bla 15 let stara). Ima tud izmenjevalec za centralno. Oblika fantastična(kvadratna in se je tud v stanovanju nebi sramoval). Deluje potiho ker je zrak po cevi speljan v klet. Kontrolni panel na tač. Ceno so mi dali pa konkurenčno vsem ostalim. Mislim da 1300€.

[AEgir]

Kera oznaka je?

[Marcel_Mastnak]

Mislim da majo sam eno 300l.

[MornarJakob]

Ja sem slišal, da je pri sončnih elektrarnah problem ali ti sploh dovolijo priklopiti v omrežje, ker je slovenska infrastruktura stara in ne prenese takšni nihanj (obremenitev). Tudi če dobiš financiranje, eko sklad in vse potrebne papirje še ne pomeni, da bi bo elektro dovolil priklop. Morem še malo popvprašati pri njih.

Definitivno bi se potem odločil za toplotno črpalko in bi z njo goreval tudi sanitarno vodo, da ne potrebujem potem ločenga bojlerja. To bi potem rešilo del težave.

[motorni]

Ponavadi dovolijo dvig napetosti 2% zaradi tvoje elektrarne. Hitro oceno dovoljene moči dobiš, če ti nekdo izmeri impedanco omrežja na dovodu, lahko pa dobiš ta podatek od distributerja.

[motorni]

Še o bojlerju in toplotni črpalki. Pred kakšnimi 20 leti smo kupili 300l TČ za sanitarno vodo. Prej je bila poraba 7,5kwh na dan, potem pa 3,5kwh za ogrevanje vode. Pa na ta poceni štrom dela ker je 300l dovolj akumulacije za 5 ljudi.

[fakinx]

Že več kot 20 let imam TČ tako za ogrevanje kot sanitarno vodo (300L). Hec je, da je TČ najbolj primerna v nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemih, saj so na ta način toplotne izgube najmanjše. Se pravi, prava pot je kombinacija TČ in talnega/stenskega ogrevanja in/ali ventilatorskih konvektorjev. V kolikor imate izvedbo slanica/voda (talni kolektor ali geo sondo), imate tudi možnost pasivnega pohlajevanja. V kombinaciji z vent. konvektorji se lahko znebite tudi velikega deleža vlage.
Strošek za tovrstno ogrevanje/pohlajevanje je najnižji možen, seveda pa PV elektrarna lahko ta strošek še zniža. Kdaj se investicija povrne je težko reči, meni se je sistem TČ povrnil v 5,5 letih (glede na kurilno olje - mestnega plinovoda takrat še ni bilo pri meni) brez PV na strehi.
Sedaj sem ravno v procesu menjave TČ in bojlerja. Investicija ni majhna, kupil pa sem invertersko TČ moči 1,5-6kW (7kW) ter nov 300L bojler. Skupaj s subvencijo Eko sklada pri trenutnih cenah el. energije (brez predvidenih podražitev) računam še kakšno leto manj pri amortizaciji investicije. Moj letni račun za el. energijo (ogrevanje, topla voda in hlajenje) je trenutno cca 600€ za 240 m2 ogrevane površine na 22 stC (365 dni).
TČ voda/voda namenoma nisem omenjal, kar je sicer energetsko najugodnejši sistem, so pa težave s pripravo in uporabo talne vode v primarnem krogu in so posledično stroški vzdrževanja višji. Pa še vodno dovoljenje je potrebno pridobiti. TČ zrak/voda je energetsko najslabša opcija in bi jo osebno izbral le, če ni druge možnosti, kar pa se v praksi pogosto zgodi. V tem primeru ni možno izvajati pasivnega pohlajevanja in so stroški hlajenja tako bistveno višji.
Pri energetskih sanacijah starejših stavb je potrebno poleg vložka v izolacijo gradbenih konstrukcij računati tudi na predelavo sistema ogrevanja na nizko temperaturni režim, sicer je po mojem mnenju sanacija skoraj (ekonomsko) neopravičljiva.
Zavedati se je potrebno, da je pri dobro izolirani hiši in skoraj brez toplotnih mostov, najvišji strošek topla sanitarna voda. V kolikor imate še cirkulacijo, jo takoj izklopite, saj je običajno v enostanovanjskih stavbah ne potrebujete. Cena mrzle vode je zanemarljiva v primerjavi s ceno tople vode.
Fotovoltaika je zanimiva, v kolikor lahko veliko večino ali kar vso energijo tudi porabite. V kolikor imate poleg TČ tudi e-avto, je nujna. V planu je sprememba sedanje uredbe, po kateri se bo shranjevanje energije v omrežje zaračunavalo in v kolikor imate namen, se lotite projekta namestitve panelov na streho najkasneje v prihodnjem letu.
Država bi po eni strani vzpodbujala rabo obnovljivih virov, po drugi strani pa kasirala pri proizvajalcih za nadgradnjo in obnovo zastarelega omrežja. Prav tako bi se vsi vozili na okrog na elektriko, pa so proti gradnji kapacitet za proizvodnjo (vetrna polja, nuklearka...tudi dodatne HE), o prenosnem omrežju pa nihče zares ne razmišlja. Hidroelektrarne imajo pomembno vlogo kot regulator celotnega sistema, saj se v akumulacijska jezera shranjujejo viški čez dan in vračajo ponoči. In preko noči se dogaja večina ogrevanja s TČ in polnjenja baterij v avtomobilih (vsaj iz perspektive običajnega potrošnika). Toliko o tem.
Na tem mestu se tudi strinjam z mnenji nekaterih, da je izbira dobavitelja električne energije na trgu prosta. Pojdite k dobavitelju, ki bo imel v danem trenutku najnižjo ceno. Ko/če ceno dvigne, ga zamenjajte. Ni prav nič težko.
V kolikor koga karkoli s področja ES ali novogradnje konkretno zanima, sem na voljo za vprašanja.