Ker je zdajle tule popoldanska ploga, pa dajmo še malo naprej o bučah...
Kolikor sem videl, ima dr. Mihael Jožef Toman prav s svarili o kemikalijah, ki se (izmerjeno) pojavljajo v ta večino nepričakovanih okoliščinah in katerih učinki so lahko/zelo-verjetno škodljivi.
Imel sem vpogled v delo pokojnega Ivana Tomana, ki je bil izvirno sicer ing. geodezije in gradbeništva (in tudi asistent na FAGG UniLJ, preden je ok. odšel v Švico), po upokojitvi pa je na
univerzi v Lausanne šel študirat šr medicino, smer zdravo življenje in ekologija.
Povzetek tistega študija je bil, da je videti precej jasno, kaj vse bi lahko vprlivalo,
a je (bilo)
mnogo premalo raziskovanja (z zanesljivo metodologijo in vrednotenjem izidov),
kaj je v resnici vplivalo. Problema pri raziskovanju sta bila tedaj videti predvsem dva:
- vpliv finanserjev na to, kaj se bo raziskovalo (in kakšni rezulati so zaželeni, da bo isti raziskovalec dobil naslednji grant)
- problem preozke specializacije raziskovalcev in raziskovalnih ekip (kar je videti tudi kot generalni ozrioma splošni problem - lahko osnova za širšo utemeljeno razpravo)
Iz nekaj tovrstnih reči (tudi biologija, fiziologija, prehrana, ekologija...) sem v zadnjih nekaj leti delal (in naredil) izpite, med drugim na
FŠin pri
JZS in je bilo zanimivo videti, kako so nekateri predavatelji za ista področja predavali različna in včasih nasprotujoča si dejstva.
Predmeti so vsebovali od pedagogike, športne prehrane mimo fiziologije športa čez fiziko jadranja in meteorologijo do ekologije. Mimogrede, ker sem zato, ker sem vzel eno seminarsko (načrt vadbe za jadranje za nekoga, ki mu od ok. l. 1992 ne delajo noge, ki pa je 2020 bil skupno drugi na naših medklubskih regatah mini 12, med #zdravimi", pred mano) zelo resno, sem pač poslušal in naredil izpite, ki so jih zahtevali še enkrat (razlog za potrebo po ponovitvi splošnega dela naj bi bil, da se je spremenil zakon o športu), sem imel priliko v nekaj primerih primerjati tudi iste predmete, ki so jih podali različni predavatelji.
Gospod, ki je tedaj že magistriral (in med tem tudei doktoriral) iz kineziologije v Veliki Britaniji in nam podal fiziologijo športa (iz česar sem jaz že opravil kak izpit ali dva med 1978 in 1985), je - na osonovi rezultatov raziskovanj o hitrosti regeneracije po obremenitvah pri športu - predstavil počasno absorbirane ogljikove hidrate in maščobe - kot nepotrebne in nekoristne dele prehrane, in glikemični indeks (odraz hitrosti sprejemanja ogljikovih hidratov in povečanja hitrosti njihove koncentracije v krvi) kot nerelevanten znak.
Vse, kar je povedal okrog tega je res (in znanstveno utemeljeno)
sledilo iz razskovanj, iz katerih je izhajal. Problem je bil, da so ta raziskovanja (in interpretacija rezultatov) popolnoma zanemarila učinke na daljiši rok in izven obravnavane skupine športov (in so le v omejeni meri in s tehtnim premislekom uporabni za mnoge druge športe, še v večji meri pa za splošno populacijo, vključno z mano).
Med drugim je imelo sledenje taki znanstveni usmeritvi v športu (ki je vsaj 5 desetletij od tedaj, ko je on študiral v GB) za posledico, da se je mnogo vrhunskih športnikov več športnih disciplin po zaključku aktivne kariere in zahtevnega režima vadbe močno zredilo, imelo težave z uravnavanjem ravni sladkorja v krvi ipd., ampak o tem
še nisem našel niti objavljenih statističnih podatkov, niti dosti objavljenih rezultatov raziskovanj.
Če povzamem:
pomemben del problema je, da zaradi (znanstvenega)
obravnavanja delov listov dreves (s strani kvalificiranih znanstvenih raziskovalcev, specializiranih za tiste dele listov dreves, o katerih nihče ne-na-ta-način-kvalificiran ne sme nič reči)
nismo sposobni (znanstveno)
povzeti, kaj se dogaja z gozdom. Seveda se to, kar sem napisal, nanaša tudi na buče.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...