Zanimivi linki, video posnetki in slike

[motorni]

Kot kaže bo na energetskem področju pravi biznis shranjevanje energije...

[cibro]

To kar je NT povedal je edini prav kontra argument poti postavitvam VE ne pa.neumnosti da se bodo ptici zaletavali in podobne...

[stojko]

Edino ne vem, zakaj bi jih potem radi postavili, če pa pravite, da se ne splačajo zaradi ne konstantnega vetra. Za prvo vetrnico ne vem, za drugo, ki je privat se pa očitno splača, ker bi lastnik rad postavil še vetrnic. Kje je sedaj računica? Mislim, da smo samo našli drugo vrste ptičev. In konec, koncev.... Kaj pa nas kot posameznike briga, ali bo xy elektro podjetje imelo izgubo ali dobiček s tem? Za to naj skrbijo sami!

[CAR]

Na Velebitu jih je kar nekaj, ki se lepo vidijo z magistralke in baje da jih bodo še postavili. To pa vem iz prve roke, ker je v naši marini lastnik podjetja iz Češke, ki jih postavljajo po CRO. Ne vem pa kako to rešujejo z burjo tam gori.

[NOVI FOSIL]

Saj si videl kako odreagira na burjo. Elise se postavijo pokončno na veter.

[Nikola T.]

Na Velebitu ... Ne vem pa kako to rešujejo z burjo tam gori.

Vetrne elektrarne niso postavljene na Velebitu temveč v zaledju Šibenika, ki se nahaja precej južno od kanjona reke Zrmanje, ki velja za konec Velebita, vsaj kar se tiče tipične burje. Področje severno od Šibenika do prvih hribov, ki se dvigajo nad Trogirjem ima skoraj identične razmere kot pri nas vsega slab kilometer širok pas med pobočjem Nanosa in hribi na jugu, ki tvorijo lijak skozi katerega se po rebernicah preko tega "kanala" zračne mase nad evropo zlivajo na področje nižjega tlaka na jadran. Alpe imajo tu velik pomen, zato se te mase ob stabilnem vremenu zlivajo južneje. Visok Velebit predstavlja oviro, zato se tako kot voda zliva južno in preko širokega lijaka nad Šibenikom se te zračne mase prelijejo na Jadran, zato tam vedno pihlja. Zelo podobne razmere vendar z dosti nižjimi hitrostmi vetra poznamo tudi na Razdrtem. To je samo na grobo opisano kajti detaljev in značilnosti je ogromno.

Ob povišanih sunkih vetra morajo dejansko vetrnice popolnoma ustaviti z regulacijo pitch-a "propelerja" kot je to omenil tudi že NF.
LP Iztok

[motorni]

Dokler imaš tega v omrežju nekaj procentov celotne moči, bo regulacija pri "ta velikih" z lahkoto pospravila nihanja moči vetrnih elektrarn. Ko je tega veliko, nastane problem. Ko dovolj piha, delujejo vetrnice na polni moči. Ko pihne malo več, se ustavijo in moč pade na nič. Primanjkljaj moči je potrebno pokriti iz drugih virov, to pa so ostale elektrarne, ki takrat ne delujejo na polni moči. Danci prodajajo poceni vetrno elektriko Švedom. Njihove hidroelektrarne so idealen vir, ki mu lahko hitro spreminjaš moč. Naših je relativno malo, termoelektrarne so manj ugodne za hitre spremembe, jedrska pa sploh ne, saj tam izhodna moč malo vpliva na stroške obratovanja. Viri, kot je veter in sonce, potrebujejo v sistemu rezervo v obliki generatorjev, ki se vrtijo. Tako da je cena vetrne elektrarne samo del cene za vključitev le te v omrežje. Nekdo mora plačati še ostalo.
In kje je rešitev? Akumulacijske elektrarne in daljnovodi do njih. Ali pa polnjenje električnih vozil, ko jih bo veliko. Ampak spet rabiš daljnovode in trafo postaje. Pa še naša največja črpalna elektrarna ni do konca izkoriščena, ker nimajo ustreznega daljnovoda.

[BLISS]

Danes v časopisu, če se da komu brat...
http://www.vecer.com/veter-namesto-premoga-6265759

Piše pa takole (če zaklenejo članek);

Vetrne elektrarne in Slovenija
PONEDELJEK, 29.5.2017, 5:26

Vetrne elektrarne in Slovenija

V Evropi se vrti že več kot 100.000 vetrnic in energija vetra je postala drugi največji vir elekrične proizvodnje, v Sloveniji pa je vetrnih elektrarn le za vzorec. Ozadja za takšne rezmere je pojasnil dr. Dejan Savić iz organizacije Greenpeace

Kje so razlogi, da v Sloveniji skoraj ni vetrnih elektrarn?

"Na kratko: razlog je v klasični energetiki, ki dlje od premoga, jedrskih elektrarn in hidroelektrarn ne vidi. Velika večina najodgovornejših funkcionarjev na ministrstvu, odgovornem za energetiko, prihaja iz jedrske ali premogovne energetike, zato razen o TEŠ, NEK II in hidroelektrarnah sploh ne znajo razmišljati. Posledično so zgradili atmosfero nezaupanja do novih obnovljivih virov, kot so sončne in vetrne elektrarne. Prepričan sem, da če ne bi imeli ciljev EU, ne bi gradili niti sončnih elektrarn. To se mora spremeniti."

Kako velik potencial ima po mnenju Greenpeacea vetrna energija v Sloveniji?

"Vetrni potencial Slovenije na sprejemljivih lokacijah je 750–1000 MW oziroma za približno 15 odstotkov porabe elektrike. Ob gradnji vetrnih elektrarn, skupaj z drugimi obnovljivimi viri in naložbami v omrežje, bi lahko do leta 2030 opustili premog in razogljičili slovensko proizvodnjo energije skladno s Pariškim podnebnim sporazumom. Z vetrnimi elektrarnami bi lahko proizvedli za tretjino do polovice elektrike, ki je trenutno pridobivamo iz premoga."

Kako naj država doseže več investicij v gradnjo vetrnih elektrarn?

"Razvoj vetrnih elektrarn naj postavi med prioritete Energetskega koncepta Slovenije. S tem bo ustvarila predvidljivost za investitorje in posledično znižala stroške financiranja projektov. Transparentno naj se pove, da je vetrna energija eden najčistejših virov energije, da jo potrebujemo zaradi preprečevanja podnebnih sprememb, da so območja za izkoriščanje vetra na voljo praktično po vsej državi. Treba je tudi standardizirati proces gradnje vetrnih parkov. Vzpostaviti je treba postopke gradnje, ki bodo pregledni, odprti, na voljo za vključevanje prebivalstva in občin, tudi v vlogi solastnikov bodočih elektrarn. Državna energetska podjetja naj v okoljih, kjer jim ljudje zaupajo (recimo DEM na Štajerskem in Koroškem), razvijajo vetrne parke in pokažejo, da gre lahko za dobre projekte, ki prinašajo korist lokalnemu okolju."

Slovenci imajo v banki ali v gotovini več milijard evrov prihrankov. Za ta denar ljudje praktično ne prejemajo obresti, zato so investicije v obnovljive vire odlična priložnost za plemenitenje privarčevanega denarja.
Ali v Sloveniji obstaja dovolj kapitala za večje naložbe v vetrno energijo?

"Absolutno. Slovenke in Slovenci imajo v banki ali gotovini več milijard evrov prihrankov. Za ta denar ljudje praktično ne prejemajo obresti, zato so investicije v obnovljive vire odlična priložnost za plemenitenje privarčevanih sredstev. A varčevalci so praviloma zelo previdni s svojimi prihranki, zato mora država ustvariti stabilno okolje, morda vpeljati jamstva za vlagatelje ali kaj podobnega, da bodo ljudje lahko vlagali denar v obnovljive vire in bodo mirno spali, ker bodo vedeli, da so sredstva, naložena v vetrne elektrarne, varna naložba."

Kako nevladne organizacije odgovarjate na očitke, da z opozarjanjem na varovanje okolja preprečujete nove investicije v obnovljive vire energije?

"Ti očitki le deloma držijo, večinoma pa izhajajo iz predsodkov. Nekatere pobude zavzemajo stališče "nobene nove elektrarne nikjer". To je nelegitimno stališče, če pomislimo, da trenutno večino elektrike pridobivamo iz premoga, ki uničuje naše okolje, in iz jedrske elektrarne, ki zastruplja našo dediščino s tisočletja nevarnimi jedrskimi odpadki. Verodostojne okoljske organizacije ves čas podpirajo vse obnovljive vire energije in pozivajo k njihovemu hitrejšemu uveljavljanju. To bo potrdil vsak poznavalec energetskih diskusij pri nas. Poudariti je treba, da moramo obnovljive projekte izvajati skladno z zakonodajo in da jih na določenih lokacijah brez nepovratne okoljske škode ni mogoče postaviti. Skratka, projektov obnovljivih virov energije se je treba lotiti enako odgovorno kot vseh drugih posegov v prostor."

[klemn]

https://www.youtube.com/watch?v=hKDA5i80xio

[CAR]

NT ko se pelješ na Rab so postavljene v hribih levo daleč nad magistralo. Bom pa točno preveril in sporočim, edino če se mi ne blede in jih vidim ☺

[pajer1]

.

Roko na srce, toda kdo od nas bi pisal predsedniku Libanona zaradi ene in njenega "moža".




POGLEJ TUKAJ!

.

[NOVI FOSIL]

Pajer zelo lep prispevek.

[kotulc]

Veternice se nahajajo tudi na Velebitu, nekaj kilometrov severno od Senja, nad krajem Sibinj Krmpotski, vidne so tudi na google maps.

Nekaj pa jih je tudi nad mestom Pag, kjer tudi burja divja.

[Nikola T.]

Ko je burja oziroma, ko so sunki višji od cca 80km/h dalje VE stojijo POVSOD!!
Na obali je vedno nekaj vetra, maestral, jugo, burin...
Kaj pa pri nas?? Burja in brezveterje. Vsak naj malo sam logično pri sebi razmisli kaj je pametno in kaj ni.

[jernejm]

Če je tole repost, se opravičujem:
Pred cca 20 leti so na Elektro Primorska naredili troletno študijo vetrov in primernosti izgradnje veternih elektrarn širom zahodne SLovenije. Kot najbolj primerno lokacijo so izpostavili celoten kraški rob, kjer so vetrovi najbolj konstantni, njihova moč pa ni orkanska (kot npr. v Vipavski dolini )
Ampak - to je bilo takrat krnjenje narave in je pomenilo velik tujek ter nezadovoljstvo lokalcev. Alternativa, sicer bistveno slabša, pa je bil nad Ilirsko bistrico.
Takratna (leva) vlada je hitro izračunala, da na kraškem robu izgubi cca 50000 tradicionalno levih volilcev, v Ilirski bistrici pa "samo" 5000. In so predlagali 2. varianto, študijo pa zaklenili globoko v omaro.