Prodam vse in grem

[kr3mn1]

Sploh ni bil kandidat za pobeg. Želel si je kupit 20 let življenja in bi bil pripravljen za to odštet ves svoj denar... ki ga ni imel malo.

Btw, še isto leto ga je zadela kap in je komaj preživel.

ne vem no, meni se zdi to čisto normalnoedino razmišlanje, in čisto spontana izjava, kdo ne bi dal vsega kar ma za 20 let živlenja? Tudi za 10 let, ali za 5

Večina bi dala, če bi bilo to možno. Pa pač ni. Poanta je nekje drugje. Življenje je treba uživat dokler ga lahko. Kot je napisal že Tomaž... ko si enkrat star 60+ začneš razmišljat o domu upokojencev, ne pa o pobegu z barko.

to sem hotel napisat že na prvi strani, da se to počne ko si mlad, ne ko si na pragu penzije. pa sem se bal, da me bojo penzijonerji tukaj na forumu razbil kot kanto, da dokažejo da so še vitalni.

[al]

@H2O
hehe.
bo že tko.

sicer pa 60+.... jaz nočem razmišljati o domu upokojencev...
ampak vidjet čemo...

treba je živet vsak dan. zdaj se obnašamo, kot da imamo ves čas vesolja. šele, ko veš, da imaš omejen čas (bolezen, visoka starost...) začneš malo razmišljat. ampak jaz probam že danes...

[H2O]

sicer pa 60+.... jaz nočem razmišljati o domu upokojencev

Saj nihče noče

[kr3mn1]

vi razmišljate o plavajoči komuni upokojencev

[H2O]

Jaz sem že napisal, o čem razmišljam, ko bom v penziji. O nepremičnini nekje na toplem, kjer bom preživljal zime

Barka bo pa samo za zraven in to ne prevelika, da jo bom lahko sam obvladal in rihtal tudi s trdimi sklepi in bolečim križem.

Dokler pa še lahko sam obvladam in rihtam 17 metrsko barko, bom pač plul z njo.

Btw, Yachtcontroller je zakon

[Bavarko]

Pisalo se je leto 2006 ali 2007, v marino je, s kamionom prispela X-40 in družina. On med 35 in 40, ona nekaj mlajša in 2 otroka, na oko 8 in 10 let. Nekaj sem mu rihtal na barki in sva se zaklepetala. Prodal je dobro stoječe podjetje, ukvarjal se je z računalniškimi programi, kupil rabljeno, 10+ let staro X- 40 in za 5 let mahnil po svetu. Rekel je, ko se vrnem pa štartam nov posel, mogoče tudi podaljšam, bomo videli. Kdo bo pa lahko užival, tako kot lahko danes, pri 6o-tih. Otroci bodo z njimi čez poletje in praznike, nekaj bodo delali na daljavo, nekaj doma pri njegovih starših. Ko mu bo dovolj, se bo ustavil, prodal barko in odšel domov.

[Bo_4]

Če sanjarite o plovbi po upokojitvi, je kot bi čakali na Loto dobitek !
Imam 65+ in se še vedno čutim vitalnega, zdravega, aktivnega... a zdravnik je drugačnega mnenja (težave s hrbtenico, otekanje sklepov, povišan pritisk, sladkor...). Saj ga ne upoštevam (še), ampak vsako leto bolj razumem njegove nasvete.
Če imate dober DNK ali ste zadeli na Lotu, prodali uspešno podjetje bo šlo, sicer kot je eden že ugotovil 3-5 mesecev jadrana in sredozemlja, pa domov na kontrolo k zdravniku, pa nekaj privarčevat, da kaj obnoviš-zamenjaš na plovilu in pričakaš novo sezono ...

[heron]

Kako že gre tisto:
Ko si mlad imaš voljo, a nimaš denarja.
Potem imaš denar, a nimaš časa,
potem imaš čas, a nimaš več volje.
Zato je treba presekat in se odločit in odrinit, dokler še lahko.
Jaz sem star skoraj 60 in bi zdajle bil kdo-ve-kje na morju, če mi ne bi celega svata zaprli zaradi tega virusa. Sem stisnil rep med noge in po lock-downu s Kanarov priplul nazaj. Voljo še imam, čas sem si vzel, denarja sem pa uspel toliko napraskat, da nekako zvozim, če sem skromen. Ampak tole zimo je pa barka žal na suhem, jaz pa tudi. Bo že spomladi bolje.

[al]

mah repa nisi stisnil... kaj pa češ narediti, ko svet nori? cruising mora biti užitek, ne pa da trepetaš ali te bo nek uradnik po tisoč ali več preplutih miljah in tednih na oceanu, pustil spustiti sidro...

[fakinx]

Jaz pa ne bi mogel pustiti vsega in it. OK, morda za nekaj mesecev na barko kam na toplo (res delam neke plane), vsekakor pa ne za leta in “za zmeri”. Me preveč zadev veže na dom. Ne danes (pri 50ih), še manj čez 10 let, ko bo že zdravje mogoče bolj krhko. Kot je eden prej povedal, okrog sveta je treba iti mlad...
Bi pa za penzijo prodal vse skupaj ali pa rental (razen primernega stanovanja) in se šel še malo po kampadah stepat po svetu. Vse do DSO...

[Natuzzi]

Nekaj časa nazaj, ko sva z mojo ravno štartala roadtrip po avstraliji, v nekem kampu naletiva na starejši par z spedenanim Discoveryem in tisto njihovo off road brako prikolico. Dec pride vprašat kako sva, od kje in kako dolgo že potujeva, ko ga vljudno vprašam nazaj kako pa onadva, mi odgovori da je na poti že skoraj 30 let.

Beseda da besedo, in štorija gre tako. Možak je garal od dvajsetega leta, naredil zelo uspešno firmo, bil poročen in imel dva otroka. Do 40 tega je posel zahteval svoj davek, otroci skoraj tujci, z ženo sta se ločila. Zdaj sem pozabil al ga je tudi kap ali so ga samo opozorili na pritisk, ampak za 40 rojstni dan se je odločil, da je to-to. Prodal firmo, kupil jadrnico in šel jadrat naokoli, brez nekega konkretnega cilja. 20 let na jadrnici po vsem svetu, vmes spoznal novo ženo in se ponovno poročil. Po 20 letih je imel jadranja zadosti, prodal, kupil hišo in se za dve leti malo umiril in posvečal vnukom. Potem se je naveličal, kupil avto in prikolico, ter se začel potepat z avtom, takole po par mesecev ali tudi po celo leto, kakor jima pač paše. Hišo sta obdržala, toda v njej redko preživita več kot dva meseca letno. Je pa res, da se večino časa vozita po avstraliji.

[Marchi]

Nekaj časa nazaj, ko sva z mojo ravno štartala roadtrip po avstraliji, v nekem kampu naletiva na starejši par z spedenanim Discoveryem in tisto njihovo off road brako prikolico. Dec pride vprašat kako sva, od kje in kako dolgo že potujeva, ko ga vljudno vprašam nazaj kako pa onadva, mi odgovori da je na poti že skoraj 30 let.

Beseda da besedo, in štorija gre tako. Možak je garal od dvajsetega leta, naredil zelo uspešno firmo, bil poročen in imel dva otroka. Do 40 tega je posel zahteval svoj davek, otroci skoraj tujci, z ženo sta se ločila. Zdaj sem pozabil al ga je tudi kap ali so ga samo opozorili na pritisk, ampak za 40 rojstni dan se je odločil, da je to-to. Prodal firmo, kupil jadrnico in šel jadrat naokoli, brez nekega konkretnega cilja. 20 let na jadrnici po vsem svetu, vmes spoznal novo ženo in se ponovno poročil. Po 20 letih je imel jadranja zadosti, prodal, kupil hišo in se za dve leti malo umiril in posvečal vnukom. Potem se je naveličal, kupil avto in prikolico, ter se začel potepat z avtom, takole po par mesecev ali tudi po celo leto, kakor jima pač paše. Hišo sta obdržala, toda v njej redko preživita več kot dva meseca letno. Je pa res, da se večino časa vozita po avstraliji.

Bere se, kot da kura brez glave leta po vesolju. Sigurno to ni cela zgodba in ima človek tudi kakšne prijatelje s katerimi se druži in kamor se rad vrača. No ja, če ga je pri 40tih srečala pamet in se je nehal pehati za denarjem, kapo dol.
Že nekaj časa spremljam youtubarje kruzerje in ugotavljam, da jih kar nekaj pluje od A do B in potem tam nek šankec pod palmami v obljubljeni deželi, selfi za veslojno publiko in ajmo dalje, do naslednje palme. Ajde ok, leto, dve še nekako uživaš v tem, potem pa vse skupaj zgleda bolj kot potovanje zgubljenih duš v vesolju. Kaj pa nedeljska maša? Pa vaška obrekovanja? Pa nov pelc montl?

Dobri so mi bli Delosi, dokler so bile večje ekipe na posameznih etapah. Mlada energija, raziskovanje otokov, potapljanje ... Pa so se tudi oni izpeli. Saj so dolgo zdržali, več kot 10 let.

Zdaj spremljam tegale možakarja (Sailing Doodles), ki si je zrihtal lepo barko in vedno ujaga kakšne konkretne bejbe in jih še pravočasno zamenja, preden se kakšna preveč udomači . Bivši pilot, ki ga je stisnil infarkt in si daje duška. Vsega po malo, jadranje, erotika, mašinerija ...
Malo off topic, sorry. Mogoče pa namig, o čem poročajte, kot boste na drugem koncu sveta
Pa ne vsega prodat, raje oddat, da bo za nova jadra ...

[AEgir]

Če si zmenjen sam s sabo lahko gledaš doma v steno in super uživaš ob tem. Če nisi, ti nobeno jadranje ne pomaga.

[Leut]

[/quote]
Bere se, kot da kura brez glave leta po vesolju. Sigurno to ni cela zgodba in ima človek tudi kakšne prijatelje s katerimi se druži in kamor se rad vrača. No ja, če ga je pri 40tih srečala pamet in se je nehal pehati za denarjem, kapo dol.
[/quote]
Nimajo vsi naših socialnih navad. Imam znance iz Dalmacije (tam sem imel svojo prvo barko), ki so po njihovi vojni imigrirali s celo družino na Novo Zelandijo, po boljše življenje. Otrok je tam končal osnovno šolo in bili so pred dilemo, kaj sedaj. Če bi čakali, da sin konča še srednjo šolo ali še več, bi za vekomaj ostali dol, tako je pri moški glavi družine prevladalo domotožje in so se vrnili nazaj. Seveda so imeli kar nekaj prišparanega denarja, toda dela ni bilo ne za enega ne za drugega, in denar je počasi skopnel. Znanec danes pluje na kruizerjih kot vzdrževalec klima naprav, njegova žena pa enkrat je nekaj, drugič pa ...
Hotel sem nekaj drugega povedati. Za njih je bila selitev tja dol (Avstralija ima povsem enak način življenja) pravi kulturni šok. Tako kot mi, imajo tudi Dalmatinci radi družabno življenje, tega pa tam spodaj med angleškimi in severnjaškimi potomci preprosto ni. Ljudje se ne družijo med seboj, vsak gleda le sebe in svoje najožje, še za soseda mu ni mar, še posebej če ni "anglosaksonec". Ti so svet zase. Družijo se le potomci Italijanov, Grkov, Hrvatov in mogoče Špancev, kolikor jih je tam dol. Zato se ne čudim temu človeku, če je že dvajset let na poti, več ali manj sam (v dvoje).

[kasaudio]

@aegir

Večkrat sem ti kontriral marsikje, tu pa se popolnoma strinjam.

Ko prebiram tole temo se samo nasmiham im mislim svoje. Ne peham se za denarjem, zmeraj ga malo manjka, čeprav ga je v bistvu zadosti. Obožujem svoje delo, familijo, živleje tako kot je in samo misel da bi se po svetu gonil z neko jadrnico in sebi v čast na splet popal selfije mi je nočna mora. Saj je fino it po svetu, uživat, gonit bejbe, ampak kot razumem je vsem ki to imajo tudi precej dolgčas.