Redukcije elektrike

[AEgir]

Parni tlak je eno, raztezanje vode, drugo. Na to zadnjo temo si jih ustrelil par precej mimo.

Kar se parnega tlaka tiče imaš verjetno prav. Ne vem točno ampak za vodnega pa vem točno.

[weta]

Mislim da vidva , aegir in sr govorita o rahlo razlicnih stvareh. V bojlerjih, zalogovnikih in podobno se voda ne uparja, samo segreva. In voda s spreminjanjem temperature tudi malenkostno spreminja volumen. To pomeni visja temperatura vode, vecji volumen.
Para, vulumen pare, tocka uparjanja itd pri tem nima veze.
Ta lastnost vode, da nima konstantnega volumna je najbolj vidna za navadnega obcana pri centralnem ogrevanju, vsi imamo ekspanzijske posode, ki uravnavajo tlak vode v sistemu, da je konstanten.....ker volumen vode pac ni.
Podobno se je pokazalo tudi pri sanitarni vodi. Na vsakem bojlerju ie vgrajen varnostni ventil, mislim da je nastavljen na 6,5 bara...pred leti ni bilo s tem nobenih tezav. Ko pa so vodovodna podjetja po zakonu zacela vgrajevati na dovodu vode v bajto protipovratne ventile, so karnaenkrat zaceli vsi varnostni ventili pusčat. Torej ke pri obicajnem bojlerju tlak vode pri segrevanju povprecno med 20 in 60 stopinj, narastel nad 6,5 bara. Ti ventili so malenkostno pokapljali.....malenkostno pa zato, ker je voda nestisljiva in je tlak segrete vode v bojlerju hitro padel pod 6,5 bara, par kapljic je to razbremenilo. Ce bi v sistemu imeli paro, bi bili izpusti enormni.
Zato se je takrat zacelo vgrajevati ekspanzijske posode tudi na bojlerje, da se to izravna.

Spemembo volumna vodepri segrevanju se daenostavno izracunat.

Bolj kompleksne pa so zadeve pri uparjanju in pari....ampak to za normalnega cloveka nima neke uporabne vrednosti, ker se ga delovanje turbin, parnih kotlov itd ne tice.

Glede parepa so zade

[SR 290]

Slučajno se ukvarjam z parnimi tlaki in nekaj malega vem o njih. Res sicer v glavnem na zelo ozkem področju med nič in stopinjo in pol pod nič, ter pri atmosferskem tlaku, ampak ravno tam je hs diagram najbolj zapleten, ker se prehodu iz kapljevine v plin pridružuje še latentna toplota in napravi popolni kaos (Prehod agregatnega stanja sprosti ali vzame tolpoto, zato poskoči temperatura, nakar se zaradi vpliva okolice hipoma vse ponovi..., da glava zapeče, če želiš biti zelo natančen.), tako da je vsaj tako zanimivo in odbito kot pihanje pare v turbino.
Vseskozi sem govoril o parnem tlaku, ker je bilo govora o vodiku, tekočina je pa tekočina, le temperature prehoda v druga agregatna stanja imajo različne, obnašajo se pa na moč podobno. Tudi [b]predlaganih 360 oC za vodo[/b] popolnoma sodi v temo o parnem tlaku, za kar sem podal popolnoma točne podatke. V posodi imaš plin in tekočino v ravnovesju med temperaturo, parnim tlakom in tlakom v posodi, ki je enak parnemu tlaku.
Kar se tiče raztezanja vode sem tudi imel prav, ampak v debati z parnim tlakom je nisem upošteval, ker je ni treba, v klasičnih posodah je pa itak prisoten razbremenilni sistem in mi niti na misel ni prišlo, da bi se ukvarjal z tem.
Je pa pri kapljevini kot sem napisal: Klasična hidravlika, le da namesto črpalke za tlak poskrbi volumski raztezek vode-diletacija, katere faktor za okrog 40 oC sem napisal. Alfa je linearni, beta volumski faktor diletacije.
Sicer je pa določanje sil zaradi raztezka srednješolska fizika.

[modro morje]

Hvala sicer za učno uro iz termodinamike, ki je sicer tako napisana v obliki dialoga, da je slabši učenci mogoče nismo čisto razumeli. Imam občutek, da se tuki strokovnjaki ne bodo nikakor mogli strinjati, kdo ma bolj prav oziroma se moti. Mogoče bi se pa vseeno vrnili k izvorni temi, ki bi po moje zanimala širše občestvo:
- kateri energent bo v prihodnje bolj na voljo in kateri manj
- kateri bo cenejši, še najbolje, da napoveste ceno
- kdaj je pravi trenutek za nabavo (sončne celice, baterije, agregati, itd), pa koliko to stane.

[H2O]

- kateri energent bo v prihodnje bolj na voljo in kateri manj

Tega niti bog ne ve, ker je preveč nepredvidljivih stvari, ki lahko vplivajo na to. Če sem malo žleht, bi rekel, da se je treba izogibat vsemu, na kar stavijo Nemci, ker zadnje čase stalno brcajo v temo

Najprej so stavili na obnovljive vire in se kratkovidno odrekli jedrski energiji, ko so pogruntali, da samo iz obnovljivih virov ne bodo dobili dovolj energije, so pa stavili na (ruski) plin.

- kateri bo cenejši, še najbolje, da napoveste ceno

Lahko ti povem samo, kateri je trenutno najcenejši. Elektrika (iz jedrske elektrarne).

[SR 290]

Bo državna subvencija elektrike omejena na odstotke subvenicje, ali bo posredi tudi kaka kapica?
Avstrijci zaenkrat nič ne vedo o kaki kapici pri njih.

[H2O]

Zakaj se elektrika draži

[SR 290]

Ne me držat za besedo, ampak če sem prav informiran so pri nas po Venezuelsko zaščitena gospodinjstva, industrija, od katere živimo ima pa ponudbe malo pod 400 eur.
V Nemčiji so menda obrnili ploščo in naj bi imela industrija elektriko po 180 eur, gospodinjstva pa polno ceno.

Če je to res je vsak komentar odveč.

[AEgir]

Nemci so znani po teh prijemih ja, še malo jim bo šlo za nohte po lastni krivdi pa bodo naredili koncentracijska gospodinjstva kot samo oni znajo.

Gospodinjstva bi morala met zastonj elektiko na račun industrije. Če slednja nima za elektriko naj zapre in gre domov, kjer je zastonj.

[igor_k]

V Nemčiji so menda obrnili ploščo in naj bi imela industrija elektriko po 180 eur, gospodinjstva pa polno ceno.

Prav je tako, naj kar tisti na minimalcu plačujejo elektriko recimo za VW ali BMW z rekordnimi dobički.

[SR 290]

Saj ni problem šimfat kake dobičke imajo podjetja, kaki prasci so kapitalisti in modrovat kako jih je treba barabe svinjske olupit, če ne že kar razlastninit in raztalat ubogi raji to premoženje.
Problem je v tem da brez nič ni nič in brez uspešnih podjetij niti države ni, temveč je to ena anarhična združba v kateri se igrajo državo in horuh državljane.

Jaz to noro ceno elektrike vidim kot svojevrstno prikrito obdavčitev.
Nemci z svojo politiko obdavčijo vse in si vsi delijo probleme. (Če drži kar sem napisal v prejšnjem postu.)
Naši obdavčijo podjetja in jih v bistvu počasi podržavljajo. Navidezno si lastnik in imaš vse odgovornosti, ampak pravice do dobička pa nimaš, ker ti ga poberejo z tem "davkom". Od tod ni daleč do ene druge, sive ureditve, ki je lahko skrajno leva ali desna, v vsakem primeru pa njeno ime zajema besedo socijalizem.

[igor_k]

Ti verjetno živiš v neki vzporedni dimenziji:

Slovensko gospodarstvo lani – neto čisti dobiček je znašal 5,7 milijarde evrov, to pa je 99 odstotkov več kot leta 2020.

[AEgir]

A v vzporedni dimenziji tudi faza rukne, al tam nula bolj?

[H2O]

Slovensko gospodarstvo lani – neto čisti dobiček je znašal 5,7 milijarde evrov, to pa je 99 odstotkov več kot leta 2020.

Leta 2020 ne moreš primerjat, ker je bilo to leto najhujše epidemije in lockdownov.

Če že, primerjaj lansko leto z letom 2019.

Btw, jaz slovenskim podjetjem privoščim čimveč dobička, ker podjetja, ki ne ustvarjajo dovolj dobička in dodane vrednosti, zaposlenih ne morejo dobro plačati. Najvišje plače so ponavadi v tistih državah, kjer imajo podjetja najboljše pogoje za poslovanje, ter ustvarjanje dobička in dodane vrednosti.

Država (oziroma politika) lahko največ naredi za visok standard in plače svojih državljanov tako, da omogoči podjetjem čimveč dobička in dodane vrednosti.

Pametne države privabljajo podjetja z ugodnimi pogoji za poslovanje in ustvarjanje dobička, neumne jim pa mečejo polena pod noge in jim nabijajo visoke davke

[motorni]

Pametne države privabljajo podjetja z ugodnimi pogoji za poslovanje in ustvarjanje dobička, neumne jim pa mečejo polena pod noge in jim nabijajo visoke davke

Pa ne sliši se ravno v javnih izhavah politikov, da bi kdo podjetnike z bajoneti......