Nekoč, ne tako daleč nazaj je bil to dan republike SFRJ.
Tradicija se mora nadaljevat, ne bodo nam kar tako vzeli "frej"dni in tako smo si sami naredili velik praznik v vasi Kalce-Naklo 4-5km od dolenjskega otoka, Kostanjevice na Krki.
Simboli, ki obeležujejo ta praznik pa so ostri noži, sekire, žage, kotli, kljuke, kadi, mesoreznice, cviček(in to ne male količine), itd............................ Zastava bo, ko bo čas!
Odhod iz LJ je bil zelo zgoden, da smo ujeli zadnjega od treh pujskov, v vroči kopeli, da se odstranijo ščetine. Tu na tem koncu imajo to navado. Nekje jih oderejo, nekje opalijo v goreči slami itd.
Gospodar Marjan za hiter prehod pujska v onostranstvo uporabi pištolo, ki je namenjena samo za živali, in je, če je lahko smrt humana, res brez nepotrebnega trpinčenja, mučenja in cvilenja.
Sam osebno, če se le da, pa se temu dejanju ogibam na daleč, ker mi je to zelo neprijetno.
Lahko bi celo rekli , da smo šli no ja, na, "ribičijo".
Potrebujete prevod?
Takole je to. Pri nas pravijo pujskom tudi "Ihanski brancini."
Ta izraz so začeli uporabljat jedci, ki ne jedo rib.
Ihan pri Domžalah pa ima res veliko farmo pujskov.
Se pravi "Ihanski brancin"=pujsek, prašič.
Predhodnika iz prejšnjega dne čakata na predelavo.
Kotel, ki je namenjen za kuhanje svinjskih glav, pljuč, srčkov, jušne zelenjave in podobno že čaka.
Vse to gre poleg riža, ješprenja, kaše, začimb v maso iz katere se delajo krvavice.
Pralni stroj ima novo življenje.
V njem pristanejo že skoraj 100% očiščene in oprane v soli,čebuli, repi svinjska čreva, da se pod stalnim spiranjem s tekočo vodo in vrtenjem v bobnu operejo 110%, predno jih nadevamo.
Masa za krvavice se že pripravlja.
Glave so že kuhane.
In začne se polnjenje krvavic.
Po dvorišču pa dva opazovalca, ki čakata, če bo padlo kaj z mize, čeprav lačna sploh nista videt.
V nevarnosti pa z naše strani nista, ker nismo kitajci ali cig..........
Ko so nadevane jih je potrebno še skuhat ali po domače obarit. To je kar natančno delo, ki ga zaupajo meni. Stvar je pa taka, da mora čisto malo vreti, ker če ne vre se ne "obarijo" dovolj in lahko se skisajo, če pa vrejo preveč pa pokajo, kar pa sploh ni v redu. Tukaj je stalna prisotnost pri kotlu neizogibna in moram pohvalit moje prjatle, da so lepo skrbeli zame, ker je bila nevarnost dehidracije nenehno pod kontrolo.
In že se hladijo!
Klobasa mora biti "počas okrogla."
Ko so krvavice zaključena zgodba, pa se začne predelava mesa.
Še pred tem pa pokukam v hlev, kjer me ena krava, taprava krava, ne vem kaj ste si mislili vi, skoraj pripopa enega francoza.
Ma poglejte koliko bo "šniclnov."
In koliko bo iz tega prekajene hamburške slanine?
Pa pustimo te malenkosti kot so holesterol in ostale pregrešno dobre stvari.
Krače in "kremenatli" za pečt, repi, nogice ali "kremplji" za kuhat žolco.
Bog ne daj po vsem tem opravljat kakšen sistematski zdravniški pregled.
V tej kadi je že osoljeno, poprano meso, ki mu bomo dodali jutri še belo vino, sladkor v prahu kot konzervans, česnovo aromo pa še kaj. ( tako znamenitega stavka "I kašiku Vegete" na kraju, pa ni potrebno, hahahahahaha) Po mletju dodamo še nekaj zrn celega popra.
Iz tega bo kar nekaj mesnih klobas, pečenic ali še boljših prekajenih suhih brez katerih si ne predstavljam obiska Planice, smučarije v Dolomitih ali konec koncev zgodnjepomladanskega pripravljanja naših plovil. Lepo klobaso v roke in grizeš.
Večer zaključimo v gostilni, kjer imamo urejeno tudi spanje.
Tatarc nas že čaka- kot da mesa ni bilo čez dan dovolj!
Pa še tortica za povrh, da ne bo holesterol osamljen.
Naslednji dan nas čaka kotel, da v njem spražimo zmleto slanino v slastne ocvirke.
"Ma kar je dobru ni slabu!"
Še kakšni dve urci pa bodo zlatorumeni!
Tako, holesterolčki, no ja, ocvirki so spakirani.
Klobase se delajo.
En del se že sušijo obešene.
In vmes se stalno izvaja zelo pomemben protidehidracijski program.
Zdaj pa visijo in se sušijo že vse.
Ker prihaja višek pred spanjem. Prva nagrada! Zlata medalja za pridne fante.
Samo eno stvar odpira tako velik ključ.
Zidanico!
z žlahtno kapljico.
Res bo tako kot pravi Prešeren, da srce razjasni in .............
Slika pove dovolj o sreči in veselju, ............................
Iz košare pride na mizo kuhana prekajena krača, salama, suha šunka, kruh itd.
Program proti dehidraciji teče nemoteno:
Zelo okusno in dišeče. Če ne verjamete pa poduhajte od blizu.
Takole! Konec! Kaj "čmo!"
Aja, samo še plačat pa domov.
Stvar je čisto enostavna, da računovodja Bojan ne potrebuje velikega lista za končni obračun.
Prazniki so končani, mi doma, dobrot so polne kašče in protidehidracijski
program zamrznjen do odmrznitve.
.
Najbolš od vsega pa so mi bli frišni "holesterolčki"