Vseskozi sem bil prepričan (In to prepričanje razglašal tudi na tem forumu.), da električni avtomobili po izkoristku nimajo šans proti klasičnim, saj se izkoristek elektrarna+ polnjenje + avto vrti okrog 23%, medtem, ko sodobnejši motor z notranjim izgorevanjem pripleza na 27 % in celo čez.
To sem pred kratkim v debati vprašal koroškega slovenca, ki ima profitabilno plinsko elektrarno in se po mestu vozi z električnim avtom. Odgovor me je na moč presenetil, saj je bil nekako takšen:"Ja, teh 28% si lahko nekam vtakneš, ker jih avtomobili dosegajo le v idealnih pogojih, v resnici najsodobnejši dosegajo do 10%, tisti malce starejši in z večjimi motorji pa le kakih 5% izkoristka, ker motor ob 10-15% moči kolikor je v povprečju razvije nikakor ni v optimalnem delivnem področju. Le kamioni naj bi tudi v stvarnem življenju imeli izkoristek čez 25%." Vem, da ni blefer in, da je inteligenten dečko.
Moj edini komentar je bil tišina, zdaj pa tu odpiram vprašanje, če ima kdo resnične podatke okrog tega?
elektrika : notranje izgorevanje
Moderatorji: moderator2, moderator
Izkoristek energije v energentu vključno z pridobivanjem elektrike.
- notranje izgorevanje = rafinerija, dostava goriva na črpalko, poraba v avtu od izgorevanja do koles.
- elektro = rafinerija ali nakladanje premoga na trak, kurjenje v termoelektrarni (obnovljivih virov nikakor ni dovolj, jedrske elektrarne so pa trenutno predvsem zaradi nemške politike izven konkurence.), dostava do polnilnega mesta, polnjenje akumulatorjain trošenje energije za vrtenje elektromotorjev v vozilu. Tu so upoštevane izgube pri praznjenju baterij zaradi notranje upornosti, izgube v regulatorju motorja in izgube v motorju z predpostavko, da so motorji nameščeni direkt na pesta koles brez vmesnih sklopov.
Če bi imel motor z notranjim izgorevanjem res izkoristek kot v optimalnih pogojih, bi bil čisti zmagovalec, ampak kot sem izvedel te dni, to menda ni ravno res. Zna kdo povedat kako konkretno?
Izgube zaradi kotalnega upora so zanemarjenje, ker enako zmogljiv avto potrebuje enake gume ne glede na vir moči.
- notranje izgorevanje = rafinerija, dostava goriva na črpalko, poraba v avtu od izgorevanja do koles.
- elektro = rafinerija ali nakladanje premoga na trak, kurjenje v termoelektrarni (obnovljivih virov nikakor ni dovolj, jedrske elektrarne so pa trenutno predvsem zaradi nemške politike izven konkurence.), dostava do polnilnega mesta, polnjenje akumulatorjain trošenje energije za vrtenje elektromotorjev v vozilu. Tu so upoštevane izgube pri praznjenju baterij zaradi notranje upornosti, izgube v regulatorju motorja in izgube v motorju z predpostavko, da so motorji nameščeni direkt na pesta koles brez vmesnih sklopov.
Če bi imel motor z notranjim izgorevanjem res izkoristek kot v optimalnih pogojih, bi bil čisti zmagovalec, ampak kot sem izvedel te dni, to menda ni ravno res. Zna kdo povedat kako konkretno?
Izgube zaradi kotalnega upora so zanemarjenje, ker enako zmogljiv avto potrebuje enake gume ne glede na vir moči.
Možno. 
Ampak v čolnu pa zagotovo ne!
Nisem si mislil, da izkoristek mašini tako pade, če ni optimalno obremenjena. Tu morda tiči odgovor na vprašanje, zakaj športni avtomobili z nekaj sto konji tudi v mestni vožnji kurijo bistveno več od enako težkega družinskega vagončka z 100-200 konji. Ker so močni morda še bolj padejo iz optimalnega območja?
Ampak v čolnu pa zagotovo ne!
Nisem si mislil, da izkoristek mašini tako pade, če ni optimalno obremenjena. Tu morda tiči odgovor na vprašanje, zakaj športni avtomobili z nekaj sto konji tudi v mestni vožnji kurijo bistveno več od enako težkega družinskega vagončka z 100-200 konji. Ker so močni morda še bolj padejo iz optimalnega območja?
ker imajo spornti avti 3x toliko kubature in 5xvec krame na motorju, katero morajo vrteti. drugace za doseganje sprejemljivih emisij, je kar priblizno dobra racunica, toliko kot Kw porabis, toliko gre goriva skozi cilindre.
je pa kotalni upor uhuhu pozresen, zato pa e-avti naceloma nimajo 320 sirokih gum, ampak se povecini vozijo na hrenovkah kot kake katrce.
smem vprasat kdo je ta kolega? ker smo se pred casom zanimali, da bi sami postavili elektrarno na lesni plin + del ogrevalnega omrezja za lokalno solo, pa je bil no-go brez vez.
je pa kotalni upor uhuhu pozresen, zato pa e-avti naceloma nimajo 320 sirokih gum, ampak se povecini vozijo na hrenovkah kot kake katrce.
smem vprasat kdo je ta kolega? ker smo se pred casom zanimali, da bi sami postavili elektrarno na lesni plin + del ogrevalnega omrezja za lokalno solo, pa je bil no-go brez vez.
-
Nikola T.
- Admiral
- Prispevkov: 5405
- Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
- Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin
- Kontakt:
Kot opažam je bil moj projekt elektrificiranja Smarta povod za te debate, zato naj pojasnim vzrok za to odločitev.
1. Živim v naselju, kjer primanjkuje parkirnih mest. Vedno kadar sem se vračal pozno zvečer nisem več imel kje parkirat, zato sem si omislil kot drugi avto čim manjšega.
2. Majhni avti so občutno dražji od standardnih, zato sem si omislil takega z odsluženim motorjem na bencin in ga predelal. To se finančno ne izide. K odločitvi je sicer pripomogla odobritev subvencije eko sklada za predelavo vozila na EV, vendar so še vedno stroški predelave višji od nabave enakega vozila z bencinskim motorjem. Po logiki torej tu ni računice za povprečnega uporabnika. Zadeve pa se spremenijo, če ti je to hobi, veselje in zadovoljstvo.
3. Da ne bo moj Smartek čisto navaden pa sem sklenil, da zanj izdelam tudi polnenje s solarnim panelom na samem avtu, ki bo poleti zagotavljal energijo do cca 15km dnevno. Ker dnevno prevozim od 14 do 50km zadeva že postane skoraj samozadostna. Solarni panel na avtu (Panasonic 360W) bo obenem zagotavljal v avtu ugodnejše pogoje, saj bo ves čas v senci. Stari Landroverji imajo streho izdelano iz satovja prav zaradi tega, zato so v Afriki in v vročih krajih to najbolj popularno prevozno sredstvo.
4. Stroški vzdrževanja takega vozila pa so izjemno nizki saj odpadejo skoraj vsi stroški servisiranja razen pnevmatik pa še to ni nek strošek, saj bo v uporabi zgolj po mestu in kdaj za kakšno daljšo vožnjo do mesta srečanja EV predelanih vozil.
Lp Iztok
1. Živim v naselju, kjer primanjkuje parkirnih mest. Vedno kadar sem se vračal pozno zvečer nisem več imel kje parkirat, zato sem si omislil kot drugi avto čim manjšega.
2. Majhni avti so občutno dražji od standardnih, zato sem si omislil takega z odsluženim motorjem na bencin in ga predelal. To se finančno ne izide. K odločitvi je sicer pripomogla odobritev subvencije eko sklada za predelavo vozila na EV, vendar so še vedno stroški predelave višji od nabave enakega vozila z bencinskim motorjem. Po logiki torej tu ni računice za povprečnega uporabnika. Zadeve pa se spremenijo, če ti je to hobi, veselje in zadovoljstvo.
3. Da ne bo moj Smartek čisto navaden pa sem sklenil, da zanj izdelam tudi polnenje s solarnim panelom na samem avtu, ki bo poleti zagotavljal energijo do cca 15km dnevno. Ker dnevno prevozim od 14 do 50km zadeva že postane skoraj samozadostna. Solarni panel na avtu (Panasonic 360W) bo obenem zagotavljal v avtu ugodnejše pogoje, saj bo ves čas v senci. Stari Landroverji imajo streho izdelano iz satovja prav zaradi tega, zato so v Afriki in v vročih krajih to najbolj popularno prevozno sredstvo.
4. Stroški vzdrževanja takega vozila pa so izjemno nizki saj odpadejo skoraj vsi stroški servisiranja razen pnevmatik pa še to ni nek strošek, saj bo v uporabi zgolj po mestu in kdaj za kakšno daljšo vožnjo do mesta srečanja EV predelanih vozil.
Lp Iztok
Nikola T torej poleti ne bo iskal sence za svoj električni avto kar pa je tudi prednost pri parkiranju 
Nekje sem zasledil da bodo Nemci čez 15 let prepovedali proizvodnjo motorjev z notranjim izgorevanjem Norvežani in Nizozemci pa še prej. Predvsem je razlog zmanjšanje onesnaževanja okolja. Glede na njihove plane imajo sigurno kakšnega skritega aduta v žepu- npr bolj učinkovito izkoriščanje sončne energije....
Nekje sem zasledil da bodo Nemci čez 15 let prepovedali proizvodnjo motorjev z notranjim izgorevanjem Norvežani in Nizozemci pa še prej. Predvsem je razlog zmanjšanje onesnaževanja okolja. Glede na njihove plane imajo sigurno kakšnega skritega aduta v žepu- npr bolj učinkovito izkoriščanje sončne energije....
KJER SE KOPNO KONČA SE ŽIVLJENJE ZAČNE
meni je tematika el. vozil jasna, Smo ze delali take predelave. So bili pa stroski vedno tisti, ki so meni osebno bili previsoki, da bi zase kaj takega naredil, ker pod 20.000 evrov se za nek normalen podvig nimam kaj sprasevat. Baterije + e.motor + frekvencnik + logika polnjenja je bila 13-14.000EUR. Pa malo periferije etc...kje je potem avto sele.
Odpade edino menjava olja in velik servis na vsake pet let, kar pa ni zame neko merilo, tistih 100 evrov na leto. Veliko bolj je domet in hitrost polnjenja baterij, kar je motece zame. 300km v povprecju na dan, velikokrat avto parkiram sele pozno zvecer, zutraj ob 6h ze dalje...pa da avto ima doseg pri 120-140km/h, kjer pa ze papa svojih 50kW/h v idealnih pogojih.
Kapo dol da se ljudje spravijo take stvari delat, meni je to se vedno zanimivo.
Odpade edino menjava olja in velik servis na vsake pet let, kar pa ni zame neko merilo, tistih 100 evrov na leto. Veliko bolj je domet in hitrost polnjenja baterij, kar je motece zame. 300km v povprecju na dan, velikokrat avto parkiram sele pozno zvecer, zutraj ob 6h ze dalje...pa da avto ima doseg pri 120-140km/h, kjer pa ze papa svojih 50kW/h v idealnih pogojih.
Kapo dol da se ljudje spravijo take stvari delat, meni je to se vedno zanimivo.
kocka napisal/-a:Zraven je tudi izkoriscanje el.toka ponoci za polnjenje vozil. Vecje proizvajalke el.energije imajo v nocnih urah velik presezek le te, shranjevat se jo ne da( razen v baterije) zato jo ponavadi "izvazajo".
KT porabljajo zelezarne, crpalne postaje etc.. v teh casih. Zato imajo cenejso tarifo
kr3mn1 napisal/-a:meni je tematika el. vozil jasna, Smo ze delali take predelave. So bili pa stroski vedno tisti, ki so meni osebno bili previsoki, da bi zase kaj takega naredil, ker pod 20.000 evrov se za nek normalen podvig nimam kaj sprasevat. Baterije + e.motor + frekvencnik + logika polnjenja je bila 13-14.000EUR. Pa malo periferije etc...kje je potem avto sele.
Odpade edino menjava olja in velik servis na vsake pet let, kar pa ni zame neko merilo, tistih 100 evrov na leto. Veliko bolj je domet in hitrost polnjenja baterij, kar je motece zame. 300km v povprecju na dan, velikokrat avto parkiram sele pozno zvecer, zutraj ob 6h ze dalje...pa da avto ima doseg pri 120-140km/h, kjer pa ze papa svojih 50kW/h v idealnih pogojih.
Kapo dol da se ljudje spravijo take stvari delat, meni je to se vedno zanimivo.
Lahko še kakšen stavek na odebeljen tekst?
https://vodovod-rh.si/
lahko ko pridem domov cez en teden (trenutno Sem v spaniji), ti racunsko razlozim (ene 2 strani)
toliko nekje povprecen avto rabi energije za vzdrzevanje hitrosti, za 200km/h je ze okoli 100kW. Pa je lahko elektro, na paro ali bencin. Moc ki jo potrebujes da premagas dinamicni zracni upor, kotalni upor in izgube na prenosih (ki so naceloma iste na e-avtih). Govorimo za povprecen avto, ne kliota s 100/70-13 gumami.
toliko nekje povprecen avto rabi energije za vzdrzevanje hitrosti, za 200km/h je ze okoli 100kW. Pa je lahko elektro, na paro ali bencin. Moc ki jo potrebujes da premagas dinamicni zracni upor, kotalni upor in izgube na prenosih (ki so naceloma iste na e-avtih). Govorimo za povprecen avto, ne kliota s 100/70-13 gumami.
Do takrat pa najprej malo čtiva, ki spodbija prej zapisano.
Sedaj pa še malo dejstev.
Renault 4 GTL 34 KM, kar je 25 kW in doseže 122 -125 km/h. Ja ozke gume, na drugi strani pa aerodinamika trojanskega konja.
Ma ne bom več guglal...
50 kW zadošča hitrosti okoli 165 km/h (mogoče še malo več).
Sedaj pa še malo dejstev.
Renault 4 GTL 34 KM, kar je 25 kW in doseže 122 -125 km/h. Ja ozke gume, na drugi strani pa aerodinamika trojanskega konja.
Ma ne bom več guglal...
50 kW zadošča hitrosti okoli 165 km/h (mogoče še malo več).
https://vodovod-rh.si/
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gosti