Drone reševalec

[SR 290]

Kvadrokopter je precej bolj obvladljiv. Poskrbet moraš le za enakomeren vzgon vseh štirih rotorjev, kar napraviš z identičnimi propelerji in z natančno izenačitvijo vrtljajev motorjev. To zmore ogromno sodobnih regulatorjev. Krmiljenje po višini je z moderiranjem "plina", po smeri pa z nagibanjem določenega števila motorčkov v smeri šeljenega gibanja.

Pri helikopterju je zadeva izjemno kompleksna in samodejno ga zmorejo vodit le zapletenejše naprave.
- vrtilnemu navoru glavnega rotorja se upira zadnji rotor, ki mora imet v vsakem trenutku z potrebami usklajen korak.
- rotor ima stalne vrtljaje, spreminja se mu korak.
- ko leti helikopter naprej, se na na eni strani hitrost helikopterja in obodna hitrost kraka seštevata in dajeta večji vzgon, na drugi strani se pa hitrost helikopterja odšteva od obodne hitrosti in vzgon je manjši. Posledično se želi helikopter aksialno zavrtet v zmeri večjega vzgona, kar se regulira na tistem spodnjem ležajnem kolesu pod rotorjem in sicer tako, da ima na "zavetrni" strani rotor večji, na "privetrni" strani pa manjši vpadni kot. Kakšna naj bi bila razlika je zvezno odvisno od letalne hitrosti.
- dviga in spušča se z vzeznim prestavljanjem naklona rotorjevih lopatic.

Pilot to dela "enostavno" z mešanjem palice, je pa to izjemno zapleteno opravilo, ki rabi ogromno vaje. Pri modelih je vse skupaj še huje in helikopterje lahko povprečni modelarji letijo šele od razvoja namenskih softverjev v oddajniških napravah in z uporabo žiroskopov. Pred tem je bilo izjemno malo ljudi sposobnih peljat helikopterske modele in so bili iskani gostje vsakega modelarskega mitinga. V Sloveniji je bilo v tistih časih resnično sposobno vodit helikopterski model manj kot pet ljudi.Tudi računalnik, ki samodejno pelje nek helikopter je bistveno bolj zapleten od takega, ki pelje kvadrokopterja.

Upam, da sem odgovoril, kar te je zanimalo.

[Marchi]

Reševanja so vedno praviloma ob slabem vremenu, pa mi pokaž drona, ki bo kos takim vremenskim razmeram. Droni so zdaj šele v predporodni fazi in verjetno je da bodo z desetletji bolj učinkoviti.

Za običajno reševanje utapljajočega na morskih plažah-kopališčih v lepem vremenu, tako kot je prikazano na koncu videa, je stvar popolnoma uporabna že sedaj. Recimo ob obalah oceanov in večjih morij, je kopanje nekaj 10m od obale zelo tvegano zaradi morskih tokov in to je najpogostejši vzrok utopitev, ker ljudje ne morejo priplavati sami nazaj. Za take primere je leteči predmet, ki hitro prileti nad kraj nesreče in odvrže rešilni pas, dobra pogruntavščina in uporabna že takoj. V slabem vremenu, pa itak ni kopalcev.

Druga stvar pa je reševanje ob pomorski nesreči, nekje daleč od obale, kjer reševanje v taki obliki niti ne pride v poštev. Itak tja poleti SAR helikopter in lahko zmeče v vodo karkoli.

[H2O]

Ne vidim nobene bistvene prednosti drona pred reševalcem na vodnem skuterju, ali hitrem gumenjaku. S tem, da slednji lahko pomaga tudi neodzivnemu ponesrečencu oz. utapljajočemu, drone pa bolj težko.

[SR 290]

@Damjanr;

Kako bi se po tvoje tak aparat obnesel nad morjem? Mislim glede korozije.

[Marjan Tomki]

Marchi, žal sen v zvezi s tem tudi jaz sem skeptičen, še posebej kar zadeva uporabo drona, ki ga pilotira samo avtomat.

Poleg razlogov, ki jih je opisal ali nanje namignil SR 290 (občutljivost na sol, omejena količina energije in s tem kratek dolet, majhna nosilnost...) in poleg tega, da je na sliki le rezultat programa za izdelavo slike (ali mogoče animacijo) in ne vsaj fotka testnega drona (pa magari poceni modelčka, ki dvigne tri majhne iz stiropora navezane na vezalke) vidim še najmanj dva.

1. Nekdo, ki se že utaplja, žal ne more dvigniti roke iz vode na obroč.
   
   
   Slika, kot je spodnja, je filmska izmišljotina zato, da je posnetek atraktiven, dejansko pa se ne zgodi...
   
   
   Za to velja odgovor H2O.
2. Tisto je ideja, ki jo je najbrž v sliko oblikoval nekdo iz marketinga.
   
   
   Problem je v podrobnostih... Metanje obroča nekomu v vodi je nekaj, kar je treba poskusiti, da si predstavljaš. Že v lepem vremenu je često vetrc, ki vržen ali spuščen obroč zanese, in ta vetrc ni stalen.
   
   Narediti program, ki bo to kompenziral, ni trivialno. Malo se igrajte s frizbijem ali metanjem lahkih obročev na klin po vetru, še posebej če je to burja... In če dodam še različno višino 'tarče', če je poleg magari enakomernega vetra malo valov, ki pri nas praviloma niso urejeni - res ni enostavno.
   
   Za bolj nemirno vreme pa se še precej bolj zaplete. Damjanr?

[Marchi]

Bolj imam v mislih tale prikaz in to vrsto reševanja (ob koncu videa).

https://www.youtube.com/watch?feature=p ... ZGyzE#t=23

[Grega295]

Saj so še druge možnosti uporabe dronov navtiki, npr:
- si na sidru, pa iz (morjeplovskega Cobb-a) pošlješ čevap probat do druge barke.
- kamera na dronu je sprogramirana, da takoj prepozna morjeplovsko zastavico in potem dron odpelje mrzlo pivo do sosednje barke.
- ne prijemljejo ribe, pa pošlješ drona v sosednji zaliv, da se pogleda kako gre npr. Pajerju.
Vse se da!

[damjanr]

@ SR290
Moje osebno mnenje je, da morski zrak nima nekega posebnega vpliva na delovanje naprave, vsaj dokler vse skupaj ne pade v vodo. Potem je tako vse zanjč. Verjetno bi znal kaki kontakt prej oksidirat, kot na celini. Bi bilo potrebno kakšnega primorskega modelarja vprašat, kakšne so izkusšnje.

[H2O]

A ti prinesem pokazat računalnik, ki sem ga imel 6 let na barki? Serviser je rekel, da tako korodiranega računalnika še ni videl in ga lahko zabrišem samo še v smeti.

[damjanr]

Jasno, da če bi bil dron parkiran nekje na obali v pripravljenosti, in izpostavljen slanemu pršcu, vlagi....ter vsem ostalim nepredvidljivim vplivom, bi prej ali slej vse crknilo. Verjetno takrat ko bi zadevo najbolj potreboval.
Odgovor, ki sem ga napisal na vprašanje SR290 se nanaša na samo letenje nad ali ob morju, in ob ugodnih pogojih za letenje.
Menim, da zadeva kot taka ima potencial, ob določenih pogojih uporabe. Dejstvo je da srednje velik dron sistema hexa brez problema dvigne in prenese tovor velikosti in teže plovca za reševanje.
Droni v takšni obliki, kot jih letimo sedaj za zabavo sigurno niso primerni za neke težje vremenske pogoje delovanja, saj je vsa oprema dobesedno obešena na frame, brez kakršne koli posebne zaščite(razen proizvajalca DJI).
Marsikje po svetu je tudi prepovedano ali omejeno letenje z droni v javnosi, zaradi morebitnih poškodb prisotnih ob strmoglavljenju, ter modeli, ki so opremljeni s kamerami za snemanje, kršijo pravice do zasebnosti posameznika. Tudi pri nas se nekaj premika na tem področju, v katero smer bo pa vse skupaj šlo, bomo še videli.

http://www.dnevnik.si/slovenija/informa ... abo-dronov

Sam se že nekaj časa poigravam z idejo iz naslova teme, nekaj imam že pripravljeno, le za testiranje si moram najti čas in primerno vreme. Bom poročal, kako bo zadeva ratala.

[SR 290]

Saj za polet vem tudi sam, da bi ga preživel, ampak dvomim, da bi po tednu dni relativno nizkih poletov oprema še delala, najmanj loggerju bi zabasalo senzor, če ne kaj drugega.

Verjetno bi imel resnično uporaben dron astronomsko ceno, saj bi rabil povsem namensko razvite komponente začenši z mehanskimi zglobi in tja do zadnjega dela avtomatike. Že predelava outrunerjev na odpornost proti koroziji je peklenski zalogaj, kje je še ostalo.
Še enkrat: Izvedljivo zagotovo je, ampak cena bi bila pa verjetno primerna le za kako plažo v Monte Carlu, ali morebiti Portorož preko javnih naročil.