Mornarček, ali veš zakaj se vsi morjeplovci pozdravljamo, čeprav se ne poznamo med sabo? Zaradi morja, katerega je potrebno kljub ljubezni do njega, spoštovati.[/quote]
Novinec
Mater to pa si lepo napisal se ti pridružujem
Kdaj, zakaj, kako?
Moderatorji: moderator2, moderator
mornarček, eni ne pozdravljajo, ko sem bil na zadnje v zalivu Raša, se je mimo mene pripeljal tip, na fishermanu, modrem z PU registracijo, v sivem nepremočljivem pajacu,brez oznak, z modro kapico z šildom in z rayban očali.
Tip je bulil opazoval, ko pa smo mu pomahali, ni bilo od njega nič, kod da smo zrak.
Je pa imel postajo in nekoga poklical med vožnjo mimo nas.
Ko smo se po 10minutah odpeljali iz zaliva je iza rta na nas navalila manjša jahtica z napisom POLICIJA
.
Po tem dogodku sem sklepal, da je bil tud tip z raybankami predhodnica POLICIJE, ki je le čekiral, delo pa so opravljali uniformirani policaji.
Torej nekateri ne pozdravljajo, čeprav sumim, da so uradne osebe.
Lep dan še naprej in mirno morje PACEK
Tip je bulil opazoval, ko pa smo mu pomahali, ni bilo od njega nič, kod da smo zrak.
Je pa imel postajo in nekoga poklical med vožnjo mimo nas.
Ko smo se po 10minutah odpeljali iz zaliva je iza rta na nas navalila manjša jahtica z napisom POLICIJA
.
Po tem dogodku sem sklepal, da je bil tud tip z raybankami predhodnica POLICIJE, ki je le čekiral, delo pa so opravljali uniformirani policaji.
Torej nekateri ne pozdravljajo, čeprav sumim, da so uradne osebe
.
Lep dan še naprej in mirno morje PACEK
V bistvu tukaj ni kdaj in zakaj to enostavno začutiš v sebi , voda te privlači s tako močjo, da se ji ni moč upreti. Mladost in počitnice sem preživljal ob naši Krki, poletja na morju. Sam sem že kot otrok najraje hodil ob pomolih kjer so bili privezani čolni in barke in so me zmeraj iskali in ob tem spraševali:"Ja madona pa kva vidiš tam! Denar za čoln je bil vedno problem. Na tukaj imaš 100 din za kajak pa se pojdi malo peljat! 
In potem si ob prvi priložnosti, ko ni več potrebno prosit za denar omisliš nekaj svojega. 
Vendar po navadi ni nikoli to to in želiš še več in tako se stopnjuje do tvojih max finančnih zmožnosti.
Osebno si ne predstavljam več dopusta brez čolna in če bi slučajno moral ležat na plaži in zagledal kako se "vkrcavajo" na čoln, da gredo na dnevni izlet, bi verjetno "fasal živčni zlom tam na obali"! Tukaj ni samo vožnja, potrebno je najti neko sožitje z naravo in ob tem uživat. Nikoli pa ne bom pozabil prvega srečanja z delfini(družina: ata ,mama, malček, ura 6 zjutraj), ki so skoraj pol ure plavali ob moji gumici ko sem vozil z min. hitrostjo. Prvo so me do smrti prestrašili(vlekel sem panulo in točno na njeni razdalji so prišli ven in prvo sem mislil da je neka ogromna riba skočila na vabo. Potem hitro vabo ven in uživanje, lahko sem jih slikal na 2m in ko sem vstal je ata zaplaval pod čolnom, sem si mislil no sedaj boš pa plaval, no pa ni bilo hudega, samo varnostni pregled in smo šli naprej, skratka nepozabno!
Saj vem kaj mislite, kje se ugasnem.
In potem si ob prvi priložnosti, ko ni več potrebno prosit za denar omisliš nekaj svojega. Vendar po navadi ni nikoli to to in želiš še več in tako se stopnjuje do tvojih max finančnih zmožnosti.
Osebno si ne predstavljam več dopusta brez čolna in če bi slučajno moral ležat na plaži in zagledal kako se "vkrcavajo" na čoln, da gredo na dnevni izlet, bi verjetno "fasal živčni zlom tam na obali"! Tukaj ni samo vožnja, potrebno je najti neko sožitje z naravo in ob tem uživat. Nikoli pa ne bom pozabil prvega srečanja z delfini(družina: ata ,mama, malček, ura 6 zjutraj), ki so skoraj pol ure plavali ob moji gumici ko sem vozil z min. hitrostjo. Prvo so me do smrti prestrašili(vlekel sem panulo in točno na njeni razdalji so prišli ven in prvo sem mislil da je neka ogromna riba skočila na vabo. Potem hitro vabo ven in uživanje, lahko sem jih slikal na 2m in ko sem vstal je ata zaplaval pod čolnom, sem si mislil no sedaj boš pa plaval, no pa ni bilo hudega, samo varnostni pregled in smo šli naprej, skratka nepozabno!
Saj vem kaj mislite, kje se ugasnem.
Pozdravljeni, pred kratkim sem odkril ta forum ki je naravnost fantastičen.
Kdaj, zakaj,.. morje ponuja veliko nepozabnih doživetej, svobodo, po drugi strani pa se na morje odpravim z spoštovanjem do njega.
Najprej sem kupil ELAN 310 + tomos 4. Nekaj let sem hodil z njim na morje. Potem smo pri kolegu odkrili, da ima v lopi Maestrala 2,9 m dolžine (rumeni). Čoln že dolgo ni nihče vozil, bil je že precej urtujen ker so ga uporabljali za "raftanje" in preležan. Namestil sem mu cca. 10 flik in za silo je držal. Tko, da je bila pumpa obvezna oprema, pa kantica za metanje vode ven tudi. Ker sem okužen tudi z ribolovom (puška in s palico) sem si nabavil fishfinder in iz inoxa napravil škatlo, ki sem jo pritrdil na zadnjo stran ob motorju. Gumica ima prednost, da se lahko spravi v pritljažnik avtomobila z vso opremo. Gumico sem letos poklonil.
Spomladi sem nabavil Elan GT 402 + yamaha 40. Za dopust sva si izbrala Vodice, ker je blizu veliko otokov, pa šibeniški zaliv, slapovi Krke.
Nad čolnom sem navdušen. Za relativno majhen denar ponuja veliko. Tudi mojo drago sem navdušil. Je pa malo neroden, če ga morem sam spraviti v vodo.
Zato sem za ribolov usposobil Elan 310, ki je 10 let sameval za hišo. Problem je bil, da nad 3 m potrebuješ registracijo čolna, jaz pa dokumetov nisem imel. Pred 15 leti, ko sem ga kupoval na to nisem pomislil. Zato sem se odoločil, da ga skrajšam na 299, tako da se izognem registraciji. Je zelo lahek čoln (62 kg), sam ga brez problemov porinem v vodo, teden nazaj sem mu naredil še nosilec z lučmi (rdeča/zelena +bela) za nočno plovbo in fishfinder, s seboj pa imam ročni GPS. Tega koristim celo leto.
Z zdajšnjo kombinacijo obeh čolnov dobro pokrivam ribolov in počitnice. Sem mobilen in me ne boli glava, če bo vse ok - privez.
Enkrat se želim preseliti na morje in si kupiti kakšno večje plovilo, do takrat pa po potrebi rentamo kakšno jadrnico.
lp,
Kdaj, zakaj,.. morje ponuja veliko nepozabnih doživetej, svobodo, po drugi strani pa se na morje odpravim z spoštovanjem do njega.
Najprej sem kupil ELAN 310 + tomos 4. Nekaj let sem hodil z njim na morje. Potem smo pri kolegu odkrili, da ima v lopi Maestrala 2,9 m dolžine (rumeni). Čoln že dolgo ni nihče vozil, bil je že precej urtujen ker so ga uporabljali za "raftanje" in preležan. Namestil sem mu cca. 10 flik in za silo je držal. Tko, da je bila pumpa obvezna oprema, pa kantica za metanje vode ven tudi. Ker sem okužen tudi z ribolovom (puška in s palico) sem si nabavil fishfinder in iz inoxa napravil škatlo, ki sem jo pritrdil na zadnjo stran ob motorju. Gumica ima prednost, da se lahko spravi v pritljažnik avtomobila z vso opremo. Gumico sem letos poklonil.
Spomladi sem nabavil Elan GT 402 + yamaha 40. Za dopust sva si izbrala Vodice, ker je blizu veliko otokov, pa šibeniški zaliv, slapovi Krke.
Nad čolnom sem navdušen. Za relativno majhen denar ponuja veliko. Tudi mojo drago sem navdušil. Je pa malo neroden, če ga morem sam spraviti v vodo.
Zato sem za ribolov usposobil Elan 310, ki je 10 let sameval za hišo. Problem je bil, da nad 3 m potrebuješ registracijo čolna, jaz pa dokumetov nisem imel. Pred 15 leti, ko sem ga kupoval na to nisem pomislil. Zato sem se odoločil, da ga skrajšam na 299, tako da se izognem registraciji. Je zelo lahek čoln (62 kg), sam ga brez problemov porinem v vodo, teden nazaj sem mu naredil še nosilec z lučmi (rdeča/zelena +bela) za nočno plovbo in fishfinder, s seboj pa imam ročni GPS. Tega koristim celo leto.
Z zdajšnjo kombinacijo obeh čolnov dobro pokrivam ribolov in počitnice. Sem mobilen in me ne boli glava, če bo vse ok - privez.
Enkrat se želim preseliti na morje in si kupiti kakšno večje plovilo, do takrat pa po potrebi rentamo kakšno jadrnico.
lp,
Že kot mulc sem bil okužen s plovili saj so jih včasih gradili v neposrednji bližini kjer stanujem se pravi v sosedovi delavnici in sicer 8m dolge jadrnice samogradnje. Tudi en naš znanec jo je delal tam in ker sem mu bil v veliko pomoč pri delu (beri oviranju) me je velikokrat vzel s seboj na jadranje. Do leta 92. smo imeli tudi vikend na morju kjer sem sprva začel srfati. Nato je prišla samostojnost in ljubezen pa odcep od staršev nato družina, otroci in dopusti ko ti je bilo po parih dneh že vsega dovolj. Nato smo od znanca "rentali" 8m Adrio in dokler se je še dalo pluti brez omejitev in voziti tuje barke (HR reg.), ki se uradno ne rentajo ni bilo problemov, ko pa se tudi to ni dalo več je pa prišel čas za mehčanje žene in svoj čolniček. Večina jih pravi saj velikega ne rabim a se kmalu izkaže, da je tudi večji premajhen. Tako, da sedaj plujemo na fishermanu in rastemo tako kot otroci, trenutno nam je dovolj, za kolko časa pa še ne vemo saj imajo tudi otroci svoje zahteve. Bistvo vsega pa je svoboda saj lahko greš kamor si želiš in nisi od nikogar odvisen. Spoznaš prijetne ljudi, kot smo mi Morjeplovci in življenje postane lepše s smislom ...
Pozejdon,
Grem spet na morje, da se spomnim kako diši morski zrak, da vsaj malo znebim se vsakdanjih debat ...
Grem spet na morje, da se spomnim kako diši morski zrak, da vsaj malo znebim se vsakdanjih debat ...
-
Rok-11
- Admiral
- Prispevkov: 1211
- Pridružen: Ne Avg 17, 2008 09:58
- Kraj: Ljubljana, Ribiška vasica - It.
Pravzaprav ni preprostega odgovora:
Sam sem začel kot dojenček na palubi odprte testne jadrnice s svojim očetom za krmilom. Malce kasneje sem občudoval vodo, šibkejše in močnejše vetrove, nevihte in zvezdne noči kot majhen pobalin z vrvjo privezan na jambor, da ne bi padel čez krov. Iz tega je najbrž zrasla ljubezen do vode nasplošno.
Sledila so leta/desetletja jadranj na očetovih barkah, klubskih barkah, bolj resni treningi in regate, priložnostna dela v raznih jadralnih šolah, itd.
Ker je ljubezen do vode pri meni splošna in adrenalinska sem vmes tudi veslal na divjih vodah in začel surfat. Kupil par surfov in rigov, veliko presurfal in preveslal v kanuju, postal učitelj surfa, itd.
Še med faksom sem postal radoveden na gliserje in si proti koncu zaradi dobre začasne službe kupil manjšega Baylinerja, ki sem ga imel 7 let. Potem sta me finance in ekološki pogled na svet spet vrnila nazaj na jadrnico, tokrat družinsko v navezi z ostalimi člani družine in starši.
Tako tudi ostaja, ker mi ni do velikih bark, saj moram čutiti bližino vode, sol na koži (in v očeh) in mi tudi ni do velikega udobja na morju. Prišel sem do mnenja, da na večjih barkah – čez 11 ali 12 m – ni toliko prvinskega stika z naravo, pa tudi če pluješ čez ocean, kot pri manjših.
Zato kar se morja tiče ostajam pri jadranju, doma pa pri pogostejšem veslanju na divjih vodah. Stik z vodo nekako zadovolji mojo dušo.
Sam sem začel kot dojenček na palubi odprte testne jadrnice s svojim očetom za krmilom. Malce kasneje sem občudoval vodo, šibkejše in močnejše vetrove, nevihte in zvezdne noči kot majhen pobalin z vrvjo privezan na jambor, da ne bi padel čez krov. Iz tega je najbrž zrasla ljubezen do vode nasplošno.
Sledila so leta/desetletja jadranj na očetovih barkah, klubskih barkah, bolj resni treningi in regate, priložnostna dela v raznih jadralnih šolah, itd.
Ker je ljubezen do vode pri meni splošna in adrenalinska sem vmes tudi veslal na divjih vodah in začel surfat. Kupil par surfov in rigov, veliko presurfal in preveslal v kanuju, postal učitelj surfa, itd.
Še med faksom sem postal radoveden na gliserje in si proti koncu zaradi dobre začasne službe kupil manjšega Baylinerja, ki sem ga imel 7 let. Potem sta me finance in ekološki pogled na svet spet vrnila nazaj na jadrnico, tokrat družinsko v navezi z ostalimi člani družine in starši.
Tako tudi ostaja, ker mi ni do velikih bark, saj moram čutiti bližino vode, sol na koži (in v očeh) in mi tudi ni do velikega udobja na morju. Prišel sem do mnenja, da na večjih barkah – čez 11 ali 12 m – ni toliko prvinskega stika z naravo, pa tudi če pluješ čez ocean, kot pri manjših.
Zato kar se morja tiče ostajam pri jadranju, doma pa pri pogostejšem veslanju na divjih vodah. Stik z vodo nekako zadovolji mojo dušo.
Kot otrok sem bil bolj malo na morju. Pred sedmimi leti sem prodal lita platišča in nimam pojma zakaj sem za ta denar kupil maestrala 18. Enostavno mi je nekaj reklo da potrebujem čoln, čeprav še nisem bil prav na morju. Čoln smo večkrat probali na Dravi, samo z vesli, potem pa je sledil nakup tomosa 4,5 in gasa na morje. Od takrat naprej pa sem zasvojen z morjem in navtiko. Celoletno delo je tempirano na tisti slab mesec dopusta in če mi to vzamejo naj bežijo.
Guma je guma, zaenkrat.
Jaz sem se kot otrok nekajkrat peljal z maestralom in tomos 4, nato pa dolga leta nič. Zadnjih nekaj let pa sem vsakič, ko sem bil na morju gledal in sanjal, da bom tudi sam kupil čoln. Moja me je imela vsak dopust bolj poln k... Če sem ji kakšen vikend omenil, če greva na obalo, je bilo prvo uprašanje - a spet čolne gledat? Ko sem pred dobrima dvema letoma razbil avto (oktobra) in se z zavarovalnico zajebavu za denar pol leta (do maja) za slabih 2000 evrov, sem vmes že kupil avto in ko je prišel denar na račun je bila prva stvar, ki sem jo kupil, čoln. 
za slabih 2000 evrov, sem vmes že kupil avto in ko je prišel denar na račun je bila prva stvar, ki sem jo kupil, čoln. 
Zdravo!
Sem nov uporabnik foruma in že nekaj časa prebiram vaše debate in nasvete. No pri meni pa je bil prvi stik z navtiko ko sem bil še otrok in smo doma imeli Elana 402 in yamaho 40. Čas dopusta je bil zame največji dogodek leta. Z leti in kasneje v času odraščanja sem čisto izgubil ta stik z navtiko, ne pa z morjem. No prišel je čas da si ustvarim družino, zgradil sem hišo in si uredil normalno življenje me je zopet prijelo. Kar nekaj let sem fantaziral o čolnu. Žena se ves čas pi... kaj sploh potrebujemo čoln in da so to sami stroški. Lansko leto mi je prijatelj dal gumico in tomos 4. Ko smo bili na dopustu, na plaži gužva za popiz.., smo se odpeljali v sosednji zaliv kjer ni bilo nobenga. Takrat je šele dojela kaj je to dopust če imaš čoln. No po dopustu pa sem končno našel tisto kar sem iskal. Kupil sem glastrona mx175. Na mojo škodo sem ga lahko preizkusil samo en dan, nato pa pospravil. Sedaj komaj čakam na 1. maj ko grem postavit prikolico in dam čoln v vodo. Če mene vprašate bi zimo črtal z koledarja. No taka pa je moja zgodba.
LP B
Sem nov uporabnik foruma in že nekaj časa prebiram vaše debate in nasvete. No pri meni pa je bil prvi stik z navtiko ko sem bil še otrok in smo doma imeli Elana 402 in yamaho 40. Čas dopusta je bil zame največji dogodek leta. Z leti in kasneje v času odraščanja sem čisto izgubil ta stik z navtiko, ne pa z morjem. No prišel je čas da si ustvarim družino, zgradil sem hišo in si uredil normalno življenje me je zopet prijelo. Kar nekaj let sem fantaziral o čolnu. Žena se ves čas pi... kaj sploh potrebujemo čoln in da so to sami stroški. Lansko leto mi je prijatelj dal gumico in tomos 4. Ko smo bili na dopustu, na plaži gužva za popiz.., smo se odpeljali v sosednji zaliv kjer ni bilo nobenga. Takrat je šele dojela kaj je to dopust če imaš čoln. No po dopustu pa sem končno našel tisto kar sem iskal. Kupil sem glastrona mx175. Na mojo škodo sem ga lahko preizkusil samo en dan, nato pa pospravil. Sedaj komaj čakam na 1. maj ko grem postavit prikolico in dam čoln v vodo. Če mene vprašate bi zimo črtal z koledarja. No taka pa je moja zgodba.
LP B
Vsaka zgodba je nekaj posebnega, enkratnega in neponovljivega.
Kot otrok nisem hodil na morje. Ni bilo časa, velika kmetija doma je v tistih časih zahtevala ogromno in vsaka pomoč, tudi otroška, je prišla prav.
Prvič sem šel na Jadran po gimnaziji in to s kolesom (trije prijatelji) od Kopra do Ulcinja v desetih dneh. Bilo je krasno (le denarja nam je zmanjkalo, sicer bi še ostali na Jadranu. Sicer me je na morje pripeljala šele poškodba kolena ko nisem mogel več hoditi v hribe kjer sem bil najprej plezalec, potem pa hribolazec. Lahko se pohvalim da sem kot vodnik vodil skupine na očaka Triglava in to 26 x. No in prišla je poškodba kolena, ko mi je bilo odsvetovano igrati tako košarko hoditi v hribe. Tako sem zajadral v Dalmacijo, ki je zame vir inspiracije, vir veselja, oddiha in to v vseh letnih časih. Tudi zdaj pozimi grem zelo rad "doli". Pa malo ribe lovimo, pa malo se na soncu ogrejemo, pa malo spečemo in rdečega spijemo, pa malo čakulamo ali še kaj postorimo... Morje ima pozimi posebne barve, ki so fascinantne. Vedno ko grem "doli" je zame praznik. Je pa res, da v vseh teh letih nisem ležal na plaži pet minut; to mi ni gušt. Čez tri tedne (ko bo žal srečanje morjeplovcev bom spet "doli", pa že zadnjič sem manjkal na srečanju, ker sem bil, ja kje drugje kot "doli" pa še lignije smo lovili. Ah, fajn nam je...
Kot otrok nisem hodil na morje. Ni bilo časa, velika kmetija doma je v tistih časih zahtevala ogromno in vsaka pomoč, tudi otroška, je prišla prav.
Prvič sem šel na Jadran po gimnaziji in to s kolesom (trije prijatelji) od Kopra do Ulcinja v desetih dneh. Bilo je krasno (le denarja nam je zmanjkalo, sicer bi še ostali na Jadranu. Sicer me je na morje pripeljala šele poškodba kolena ko nisem mogel več hoditi v hribe kjer sem bil najprej plezalec, potem pa hribolazec. Lahko se pohvalim da sem kot vodnik vodil skupine na očaka Triglava in to 26 x. No in prišla je poškodba kolena, ko mi je bilo odsvetovano igrati tako košarko hoditi v hribe. Tako sem zajadral v Dalmacijo, ki je zame vir inspiracije, vir veselja, oddiha in to v vseh letnih časih. Tudi zdaj pozimi grem zelo rad "doli". Pa malo ribe lovimo, pa malo se na soncu ogrejemo, pa malo spečemo in rdečega spijemo, pa malo čakulamo ali še kaj postorimo... Morje ima pozimi posebne barve, ki so fascinantne. Vedno ko grem "doli" je zame praznik. Je pa res, da v vseh teh letih nisem ležal na plaži pet minut; to mi ni gušt. Čez tri tedne (ko bo žal srečanje morjeplovcev bom spet "doli", pa že zadnjič sem manjkal na srečanju, ker sem bil, ja kje drugje kot "doli" pa še lignije smo lovili. Ah, fajn nam je...
"Dalmatino povišču pritrujena"
Moj prvi čoln
Že od ranega otroštva sem bil čisto nor na čolne. Od takrat dalje, ko sem po Bohinjskem jezeru veslal v svojem prvem čolnu, na prvi samostojni plovbi. Čoln je bil dober meter dolg napihljiv kanu temno modre barve. Ves ponosen sem sedel v njem in veslal, malo na levo, malo na desno, pa en obrat v eno stran in dva v drugo. V vse smeri je šlo brez težav, le naravnost nisem in nisem mogel.
Potem se je kanu zvrnil. Takrat sem prvič utonil ... no, skoraj. Iz nadvse zanimivega in mehkega vrtinca me je potegnil dedek, ki me je ves čas nadzoroval iz pravega lesenega bohinjskega čolna. Zdel se mi je velik, kot admiralska ladja. Dedek pa še nikoli ni bil tako smešen. Voda se je kar cedila z njega, saj je za menoj skočil v hlačah in srajci, z uro na roki. Še nogavic si ni sezul. Sedel sem tam na beli bohinjski plaži, jokal in se smejal dedku. Bruhal sem, saj sem popil pol jezera. Tega se malo prej pod vodo sploh nisem zavedel.
Ni dolgo trajalo in že sem hotel nazaj v kanu, vendar tisti dan nisem več dobil dovoljenja za samostojno plovbo. Naslednje dopoldne pa sem ga dobil. Toda moj luški kapitan je poskrbel za varnostni ukrep, okoli pasu mi je nataknil napihljiv obroč. Žal je bil tako velik, da nisem mogel veslati. Zato sem se na tistih počitnicah vozil le še na dedkovem lesenem čolnu. Bil sem že pravi kapitan, s čepico in mornarjem, ki je veslal tja, kamor sem ukazal. Tudi če sem se spomnil pravi TransBohinj (Ukanc - Sv. Janez - Ukanc) se ni prav nič branil.
Že od ranega otroštva sem bil čisto nor na čolne. Od takrat dalje, ko sem po Bohinjskem jezeru veslal v svojem prvem čolnu, na prvi samostojni plovbi. Čoln je bil dober meter dolg napihljiv kanu temno modre barve. Ves ponosen sem sedel v njem in veslal, malo na levo, malo na desno, pa en obrat v eno stran in dva v drugo. V vse smeri je šlo brez težav, le naravnost nisem in nisem mogel.
Potem se je kanu zvrnil. Takrat sem prvič utonil ... no, skoraj. Iz nadvse zanimivega in mehkega vrtinca me je potegnil dedek, ki me je ves čas nadzoroval iz pravega lesenega bohinjskega čolna. Zdel se mi je velik, kot admiralska ladja. Dedek pa še nikoli ni bil tako smešen. Voda se je kar cedila z njega, saj je za menoj skočil v hlačah in srajci, z uro na roki. Še nogavic si ni sezul. Sedel sem tam na beli bohinjski plaži, jokal in se smejal dedku. Bruhal sem, saj sem popil pol jezera. Tega se malo prej pod vodo sploh nisem zavedel.
Ni dolgo trajalo in že sem hotel nazaj v kanu, vendar tisti dan nisem več dobil dovoljenja za samostojno plovbo. Naslednje dopoldne pa sem ga dobil. Toda moj luški kapitan je poskrbel za varnostni ukrep, okoli pasu mi je nataknil napihljiv obroč. Žal je bil tako velik, da nisem mogel veslati. Zato sem se na tistih počitnicah vozil le še na dedkovem lesenem čolnu. Bil sem že pravi kapitan, s čepico in mornarjem, ki je veslal tja, kamor sem ukazal. Tudi če sem se spomnil pravi TransBohinj (Ukanc - Sv. Janez - Ukanc) se ni prav nič branil.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov