H2O napisal/-a:Marchi napisal/-a:Res je tudi, da je del morjeplovstva tudi vzdrževanje opreme, pred, med in po uporabi
Naivno je pričakovat, da bodo najemniki vzdrževali opremo... ali pa skrbeli zanjo tako kot ti in jaz, ki sva lastnika. Večina najemnikov dela z barkami in opremo kot svinja z mehom. Delno zato, ker jih boli ku.ac, delno pa ker nimajo dovolj izkušenj in ne poznajo barke in njenih "fint".
- H2O, mogoče se tebi zdi naivno pričakovati, da bodo najemniki vzdrževali opremo.
Mene pa čisto nič ne moti, če med jadranjem - ali uporabo česa drugega - zaznam, razrešim in/ali dokumentiram probleme, na katere sem naletel. Bil sem vzgojen tako - od stare tete Jane in od svoje mame, ter od sorodnikov na kmetih - da si poštimal vse, na kar si naletel, da ni OK. Mogoče smo mi živeli v čudnih krajih, mogoče ste vi živeli v čudnih krajih - definitivno pa kaže, da smo različni.
Al bo mogoče presenečen - pri enem najemodajalcu sem po podobnem dogodku imel 50% popust že od tretjega najema (vključno) dalje. Res je, da je to lahko pomenilo, da bo barka 'posebej zanimiva', ampak saj se nisem prišel dolgočasit nanjo. In s poštimano barko - ali dobrimi podatki, kaj točno je še za poštimati - se je stvar splačala tudi tistemu, ki jo je dajal v najem. Pošteno, po mojem, za obe strani. In nič dolgčas.
Podobnega - ugotavljanja, kaj je s kako barko čudnega - ne bi sprejel, ko jemljem barko za na jadranje za koga drugega, razen če se že vnaprej strinja.
Mularijo - in starejše - ki jih učim jadrati, zlasti na mini-12, tudi učim skrbeti za barke, čeprav so klubske in ne njihove. Ne s tem, da bi jim težil, ampak s tem, da imajo, ko naslednjič izplovejo s katerokoli jadrnico, to v OK stanju, in s tem, da so skupna opravila na barkah prijetna. Enako, kot je znala to narediti moja stara teta Jana, kjer si moral biti posebej priden, da ti je dovolila, da smeš nasekati drva.
Pred dvema letoma (moram pogledati) mislim da rekla punca enega naših članov, ki sicer oba živita v Ameriki, da je pred takrat prvič sama jadrala prav tam, z mano v Bohinju na mini-12, čeprav je prej že precej jadrala predvsem po Karibih kot del posadke.
Nekaj dni kasneje, en dan, ko nisem plul z njimi in so šli čez jezero, je obema mini-12 ob naglo naraslem močnem vetru, ki so ga podcenjevali in ne pravočasno skrajšali jader, zalilo do vrha. Njo in njeno barko je brat, ki živi v Sloveniji, potegnil do obale, drugi je prispel do obale sam. Ob obali so spraznili barke, najbrže malo počakali, da je najhujše malo pojenjalo in potem jadrali dalje.
Čeprav - zlasti če imaš namen učiti - vsako leto sistematično pregledaš in zamenjaš vse načeto vrvje vseh bark, in enako vsakič ob vsakem razstravljanju in sestavljanju in tudi vsako barko, ki jo daš nekomu v roke, ko se gre učit.
Ampak če ne prej, pa ko mu - ali ji - je dovoljeno, da klubske jadrnice uporabljajo sami, seveda morajo tudi sami skrbeti zanje. Sistematično jih učim, da je za barko vedno skrbiš tudi sam, če hočeš, da ona skrbi zate. In srečanje z opisanemu podobnim dogodkom te tega nauči - pa če bo barka, na kateri boš plul, tvoja ali pa ne.
Mogoče, H2O, to za čarteriste za motornjake ne velja, ampak tudi za to nisem prepričan, da imaš prav, da vse boli karkoli že pač za barko, na kateri plovejo. Med tistimi, ki so pluli v našem klubu, je kdo tak velika izjema. Pa tudi v nekaj drugih, s katerimi sem imel opravka, mislim da velja podobno.
Oba brata in ona so - mislim da lani - odpluli skozi Panamski prekop mimo Galapagosa do Markeških otokov - in izvedel sem, da so bili na cilju skoraj en teden pred ostalimi v skupini čisto enostavno zato, ker je vsak od njih bil kompetenten za jadranje sam s polno hitrostjo, tudi ona, tako da so lahko imeli tri straže, tudi nočno, ko so ostali čez noč malo krajšali jadra.
In v marini na Havajih, kjer imaš znaten popust, če si član jadralnega kluba, zdaj v prvi vrsti polnega stropa zastavic raznih klubov visi tudi zastavica JK Bohinj
Morda je razlog za razliko v tem, da za hlaponarje ni klubov? Morda... o tem bi se gotovo še dalo razmišljati.
