Razbojniški vozel (highwayman's hitch)

[Marjan Tomki]

Razbojniški vozel

Povzetek

Kolikor sem doslej ugotovil, je Highwayman's Hitch (kar sem prevedel v razbojniški vozel) nastal kot eden izmed vozlov za privezovanje konj; za zdaj pa kaže, da bo za nekatere reči zelo uporaben tudi v navtiki.

Treba je sicer biti pozoren, ko ga delaš, ampak isto velja za pašnjak, če ga delaš na alpinistični način in moraš popaziti, da se obrne, ko zateguješ.

Gotovo ga je tudi treba zavarovati ali pa izbrati drug vozel, če je v bližini kdo, ki bi kar malo prčkal po vozlih (premalo dobro vzgojeni otroci kakršnih koli let), ampak taki slabo vzgojeni večji znajo imeti s sabo kak nož in pač odrezati vrv ali prerezati gumenjak, tako da je to bolj problem slabe vzgoje in manj pomanjkljivost vozla.

Razbojniški vozel (Highwayman's Hitch)

To je prenešeno iz splošne teme o vozlih , kjer je p4pe vprašal, če kdo uporablja vozle za hitro odvezovanje (Quick Release Knot).

Čez zimo sem precej preizkušal (na raznih vrveh itn.), nisem pa do tedaj, ko sem napisal tole, poskušal na mokrih vrveih, niti uporabljal resno in redno. Najprej - doker se nisem navadil - sem bil oprezen, zdaj pa menim, da je zelo uporaben, če veš kaj delaš in kaj hočeš z njim.

Videti je, da so se ta in večina sorodnih vozlov v začetku razvili za hitro vezanje in odvezovanje konj, kar pomeni, da je moral biti zanesljiv, držati tudi pri sunkih, se dati razvezati močno zategnjen in biti primeren, da ga 'kauboj' zaveže tudi, če je že malo pijan.

Tale bi po imenu lahko omogočal, da razbojnikom, ki začeli streljati iz zasede na kako poštno kočijo, preplašeni konji ne bi mogli pobegniti, bi pa lahko razbojniki v hipu odvezali, če oziroma ko bi bilo treba pobegniti.

.

Quick release knot
Še nisem videl. Ga kdo uporablja?

Začetni vtis

Spravil sem se malo poskušati. Prvi vtis je bil, da razen izjemoma nima posebnih prednosti pred običajnim bitvenim vozlom, poleg tega je pa v zvezi z vezanjem tega vozla nekaj 'če' in 'ko', ki pač morajo biti narejeni prav in zaradi katerih se tudi morda ne bo zlahka prijel med navtiki.

Podrobnosti

Zdaj sem ga že precejkrat poskusil, in sicer z različnimi vrvmi (od tri do 25 mm debele; vite, z opletom, še ene, za katere še ne vem imena za tip; nekaj različnih vrst vlaken) in na različnih priveznih mestih (skozi obroček, okrog debelega stebra...), in z različnimi obremenitvami (popuščanje in zatezanje...) a doslej še ne za resnično uporabo.

Na na 'tvojem' posnetku prikazani način se da zlasti v temi oziroma le na otip zlahka zavezati narobe (zamenjaš obremenjeno vrv s prosto, tako da se vozel razveže, ko breme potegne) in to tudi, ko sem to že malo uvadil, tako da je ta vrsta zapleta zlasti pri začetniku v temi zelo verjetna.

Na dovolj debeli in togi vrvi (taki, kot bi bila privezna vrv) prav zavezan še ni zezal. Držal je vse obremenitve, tudi, če je vmes poteg popuščal in spet napenjal (pri tem se nekateri drugi vozli, če niso zavarovani, lahko razvežejo). Res pa je, da je bilo pramen za sprostitev treba potegniti zelo odločno, ker je (vita iz treh pramenov) privezna vrv zelo groba in je zato v vozlu trenje zelo veliko.

Za zdaj kaže, da bi se ga mogoče splačalo preizkusiti za vezanje in sprostitev 'špringa' brez zapustitve kokpita pri izplutju, če si sam na plovilu in [b]hočeš izpluti, ko te veter tišči k obali[/b] ali kaj podobnega (če tišči zmerno; pri močnem vetru solo izplutje s tem po mojem odpade).

Na tanki in gibki vrvi in zavezan okrog česa debelega se tako zavezan vozel mimogrede obrne in potem ne deluje več, kot bi moral.

Zavezan na način, prikazan tukaj - drugi vozel od štirih prikazanih, imenovan higwayman's hitch, recimo mu roparski vozel - pa teh težav verjetno nima več, kaže pa, da ima drugo težavo.

Trenutno preizkušam vezanje na ta način in doslej je jasno, da dvakrat zavezan drži zanesljivo. Mislim tudi, da na ta način vezan (tako enkrat kot dvakrat mora iti tudi v temi ali za hrbtom.

Za zdaj ni videti, da bi se ga dalo zavezati samo z eno roko, kar pa ni katastrofa.

Se pa dvakrat zavezan ne razveže do konca, če potegneš samo neobremenjeno vrv. Razveže se lepo, če je poteg na obeh vrveh, če pa takrat, ko hočeš razvezati, ni potega na obremenjeni vrvi, se vozel ne razveže do konca. V tem primeru je potrebno takrat, ko potegne obremenjena vrv, še enkrat potegniti konec, da se vozel razveže do konca. D

Torej za zgodbo s špringom spet nekaj 'ko' in 'če' - v tem primeru enostavno ne smeš narediti dvojnega takega vozla, kar pomeni, da vrv ne sme biti pretanka in preveč gibka...

Po mojem je to za večino preveč komplikacij.

Ugotovitve po nekaj mesecih testiranja na suhem

To ni bilo preizkušanje v vseh možnih okoliščinah, se pa da napisati več kot zgoraj.

• Vezanje v temi (samo na otip) gre (tako z enojnim kot z dvojnim razbojniškim vozlom), potem ko res 'natreniraš'.
  
• Zlasti, če je prosti konec zelo dolg in vozel vpletaš (skozi oko ali podobno) je zavezan hitreje in je manj težav, kot če vpletaš vrzni vozel (alpinistično 'bičev vozel). Drži podobno dobro. Naključni poteg za prosti ne sprosti vozla, potrebno je potegniti kar energično, tako da ni posebne nevarnosti, da bi se razvezal po naključju.
• Če imaš bitev, je za trajno vezavo še vedno boljši bitveni
• Dvojni razbojniški vozel se je izkazal za zanesljivo zavezanega v vseh doslej poskušenih okoliščinah.
• Dvojni razbojniški vozel se razveže le, če je napeta (ali se potegne) tudi 'obremenjena' vrv, ko potegneš 'prosti konec'.
Zdaj mislim, da je uporaben, če veš kaj delaš in kaj hočeš z njim.

Uporabljati ga bom začel (redno, zlasti če bom sam), kadar bom imel na motor izpluti 's špringi', ko bi me veter pritiskal k obali. Takrat lahko tako zavezano privezno vrv sprostiš, ne da bi moral od krmila - in ker od obale izpluješ s krmo, imaš tudi čas precej v miru izvleči vrv iz vode, ne da se 'rep' zaplete okrog vijaka ali osi.



Opis in risbe izplutja so pa Edo-tove.

[Marjan Tomki]

Uporaba razbojniškega vozla v praksi

Potem, ko sem jima ga pokazal kot zanimivost, sta ga na Viru po nekaj preizkušanja začela sistematično uporabljati Branko in Mirela za vezanje mini-12 na obalo, kjer smo jih pripravljali za plovbo in kjer so se med tekmo menjale posadke. Njima je šlo ko keks, jaz sem se še tu pa tam zataknil (napačno zaporedje zank, ko sem gledal in imel v mislih, kaj počne nekdo od tečajnikov - prvo je treba narediti na obremenjeni vrvi, torej tisti, ki drži čoln).

(Mimogrede, Branko je na kaiću od malega in ima tudi sojega na privezu v Gazu, plul pa je tudi kot mornar (in mislim da ima narejeno za strojnega tehnika na pomroski šoli); Mirela pa je med drugim nekaj časa delala na koči in iz vrvic mmogrede dela razne 'makrme-je', čim nima kaj početi in ima kos vrvice v roki. Samp jadral pa doslej ni noben od njiju).

Pred razbojniškim vozlom je Branko vezal z dalmatinskim kavbojskim vozlom (razne različice... - problem je predvsem pri veliko skoraj enako zavezanih videti, kateri je OK in kateri zabluzen), jaz pa z vpletenim vrznim vozlom - tistim, s katerim večina veže bokobrane na ograjico, in sicer vpletenim okrog vrvi, ki so na obalo držale niz gum, ki so preprečevsle, da barke zadevajo ob beton. Tu takoj vidš, ali je narejen prav, ampak vlečenje prostega konca skozi zanko malo traja in zadeva se na mokri vrvi rada kam zaplete...

Pri tem ta vozel, s katerim vežeš mini-12 na obalo - katerikoli že je - dnevno vežeš stokrat ali več, in to pomeni, da je vsakič treba potegniti ves prosti konec privezne vrvi skozi zanko vpletenega vrznega vozla in enako, ko razvezuješ. In če se prosti rep pri tem v kaj zaplete, je neugodno. In če so drug poleg drugega narejeni trije-štirje taki vozli in prosti konci priveznih vrvi plavajo okoli, se zlahka zgodi tudi, da se od tega kaj zaplete med sabo...

Hitro izplutje

Če si najprej odvezal z vrznim vozlom priveznega tečajnika in ga odrinil od obale, potem se ti pa zapleta tisti rep pri tvojem vrznem vozlu, ko bi moral kar najhitreje izpluti za njim, da od blizu vidiš, kaj dela in da te dobro sliši čez šelestenje (po mojem malo pretrde) tkanine jader, ki še niso napolnjena in plahutajo, to ni več samo neugodno, ampak prostor za Murphy-ja in že tudi potencialno nevarno...

Mirela in Branko sta najprej vezala skozi očesa klinov, na katere je bil privezan niz gum, jaz pa sem zelo hitro začel vezati - kot prej vrzne vozle - okrog morda 12mm vrvi, ki je šla skozi te gume in praviloma teče malo pod vodno gladino - gume se namreč malo dvigajo ob plimi in spuščajo pri oseki, in doslej pri tem nismo zaznali nobenih težav.

Ko sem odvezal in od obale (močno, da se je peljal vozel, dva od obale in mu je že prijemalo krmilo) odrinil tečajnika, sem le potegnil konec svoje privezne vrvi, z obale energično stopil v kokpit barke in se pri tem energično odrinil od obale tako, kot bi se odrinil s skirojem ali na rolerjih - in bil tri sekunde za tečajnikom ob njegovem boku.

Enojni razbojniški vozel se v dobrem tednu takega temeljitega testiranja pri takem hitrem izplutju niti enkrat ni zataknil, zapletel... Če ne odkrijemo kaj nepričakovanega, bo postal moj standardni vozel za to.


Vozel se naredi tudi bistveno hitreje kot vpleteni vrzni in tudi hitreje kot pašnjak, kar zna priti zelo prav, če na obalo sprejemaš več tečajnikov enega za drugim, pa lahko v dveh-treh sekundah zanesljivo privežeš prvega in takoj zatem zadržiš drugega, ki je moda prehiter in nenatančen, ko bi se pretrdo dotaknil obale.

Pri tem je bil vozel praviloma v vodi, največkrat narejen okrog 12 mm vrvi, ki so jo valovi z gumami vred suvali v obalo in ki so jih zadevale in popuščale barke, pa ga - kolikor smo lahko videli doslej - ni nič motilo, tudi ko je bil na nekaj različnih vrstah in debelnah priveznih vrvi.

Pravilno zavezan se nam se nam doslej še nikoli ni razvezan sam - tudi ne zaradi naključnega potega vrvi, s katere energičnim potegom ga sicer razvežeš.

Se pa je razvezal enkrat, ko sem ga zavezal v napačnem vrstnem redu - torej da je bila barka na tisti strani, katere poteg razreši vozel, pa nisem za preizkus potegnil vrvi, na ksteri je bila barka. Posledica je bll seveda skok v vodo do prsi, da ujamem pobeglo barko, preden jo val nabije v kako skalno bulo na plitvini. Nauk - vedno energično potegni obremenjeno vrv, ko končaš vozel. Tako po eni plati zategneš, po drugi pa preizkusiš vozel. To mora enostavno postati del tega, kako narediš ta vozel.

Dvojni razbojniški vozel

Če smo barke zapustili - marenda, recimo - smo naredili dvojni vrzni vozel, za katerega sem že od zimskega preizkušanja vedel, da ne mrda.

Razlika je pri razvezovanju: pri enojnem potegneš le neobremenjeno vrv, da se razveže, pri dvojnem pa je treba potegniti tudi obremenjeno, da se ne razveže le prvi del.

Fotke in morda tudi animacije

Na povezavah v prejšnjem prispevku je video z razlago in demonstracijo za enojni in dvojni vozel, tole bom pa tudi opremil s fotkami, ko jih najdem oziroma dobim in ko utegnem - za zdajle imam pa dovolj.