OdgovorNapisal/-a ozi » Po Mar 28, 2011 18:05
Mislim, da je prav na tem mestu opisati še malo več o urah, ki se uporabljao na morju. Tako mi je prijatelj, ki je velik ljubitelj ur zbral in napisal zanimiv članek, tokrat sicer o potapljaških urah naslednjič pa kaj več o....
Prve vodoodporne ure so naredili pri Rolexu, leta 1920 so izumili vodoodporno ohišje, ki so ga poimenovali oyster (ostriga). Plavalka Mercedes Gleitz je leta 1927 preplavala kanal med Francijo in Anglijo. Za to je potrebovala 15 ur in 15 minut, na roki pa je imela Rolex uro. Rolex je uro reklamiral kot vodoodporno, zdržljivo in natančno.
Prvo potapljaško uro pa so naredili pri Omegi l. 1932. Ura Marine je imela dvojno ohišje in je prenesla 13,5 atm pritiska oz. 135m globine. Uro Omega Marine je proslavil slavni ameriški raziskovalec morskih globin Charles William Beebe.
Prve potapljaške ure so bile namenjene vojaški in profesionalni uporabi. Tako je l. 1938 Panerai naredila več potapljaških ur Radomir za italijansko vojno mornarico, odporne 20 atm in z dobro vidljivo številčnico in kazalci. Panerai je ure Radomir oblikovno razvil iz žepnih ur znamke Rolex, tudi mehanizem ur je bil Rolexov.
Panerai Radomir iz l. 1938
Moderne potapljaške ure so se začele pojavljati po l. 1950. Leta 1953 je Blancpain predstavil potapljaško uro Fifty Fathoms. Fathoms je stara merska oznaka za 1,8 m, tako da je ura vzdržala potapljanje do 91m, kar je največja globina, ki jo je lahko dosegel potapljač z jeklenko v kateri je bil na stisnjen zrak na 200atm.
Rolex je predstavil svojo prvo potapljaško uro Submariner l. 1953 (330 ft./100m). Submariner je postala ena najbolj prepoznavnih in uspešnih modelov ur.
Omega je predstavila svojo potapljaško uro Seamaster l. 1957 z odpornostjo 300m.
Submariner in Seamaster sta postali še bolj znani potem, ko jih je v filmu nosil agent James Bond.
Potapljaške ure so namenjene potapljanju in morajo biti dovolj robustne in prenesti večji pritisk kot vodoodporne ure. Imele naj bi naslednje značilnosti:
- Prenesti morajo pritisk 20 atm ali večji, oz. 200m globine.
- Luneta (obroč okoli stekla ure), ki se vrti v obratni smeri urinega kazalca. Z vrtljivo luneto si pri potapljaških urah pomagamo meriti čas potopa.
- Imeti morajo dobro vidni sekundni kazalec, da potapljač v temi lahko preveri, če ura deluje. Ure na baterije imajo tudi indikator EOL (End Of Life).
- V večjih globinah je dokaj temno, zato morajo imeti ustrezno vidljive v oddaljenosti 25 cm v popolni temi.
- Ure morajo biti proti udarcem, magnetno in kemično odporne. Ohišje in steklo morata biti dovolj dimenzionirana in kvalitetna, da zdržita pritisk 20 atm ali več. Zraven seveda spada še kakovosten pas, ki je lahko iz jekla, kavčuka ali balističnega najlona.
V letu 1981 pa je razvoj elektronike omogočil nastanek potapljaškega računalnika. Poznani proizvajalci teh so Uwatec, Suunto in Seiko.
Potapljaški računalniki pokažejo čas, trenutno globino in največjo globino potopa. Z kombinacijo teh podatkov izračunajo tudi dekompresijske postanke.
Z iznajdbo potapljaških računalnikov so potapljači večinoma prenehali uporabljati potapljaške ure. Kljub temu so danes potapljaške ure zelo popularne. Nosijo jih vsakodnevno številni ljubitelji kvalitetnih ur, ki imajo radi nekoliko robustnejše ure. Skoraj vsaka urarska firma, ki izdeluje športne ure ima v svojem programu tudi te ure. Med najbolj znanimi urami te vrste sta uri Rolex Submariner in Omega Seamaster.[/size]