Vsa ta večja plovila zasedajo plavajoči del sejma, saj manjša plovila nikakor ne pridejo do vode in so razstavljena na suhem. Manjša mislim tudi jahte pod 50 čevljev...
Pa pojdimo lepo po vrsti. V vodi smo lahko videli velike "mrcine", nekaj tudi novosti. Barke so po večini tako velike, da jih je težko v celoti ujeti v objektiv povprečnega fotoaparata. Kaj vse je bilo prikazano in videno pa si poglejte na nekaj slikah spodaj.
Krme večjih lepotic...
Pershing 90
Prekrasni San Lorenzo
Pershing 115! Vsekakor ena bolj zanimivih bark. Verjetno bi z njo tudi Nemo z veseljem zamenjal "starega" manjšega brata...
Največja jadrnica na sejmu in tudi najdaljša barka na sejmu. Lepotica po imenu Santa Maria.
Poleg nje pa največja motorna barka na sejmu. Mangusta 168.
Precej je razstavljenih tudi bark z retro videzom.
Spodobna ali bolje rečeno nora konjenica 3x250 HP in skupaj 750... Ob enem sta na tej in naslednji sliki najmanjša čolna, ki sta bila razstavljena v vodi. Kdo jim je določil mesto tam ne vem, vendar je bilo skregano z vso logiko...
In še huje, 4x250 HP. Ja prav vidite, okroglih "jurja" konjev na tem gliserju. O porabi verjetno ni potrebno izgubljati besed.
Še malce pogleda s ptičje perspektive na "floating" plavajoči del sejma.
Izgleda kot razstava pasarel, vendar ni, haha.
Zanimiva barka Prinz s koreninami na Hrvaškem.
Barva plovila, ki jemlje dih!!! Težko je to razumeti s slike, vendar v živo je noro. Na soncu je barka pobarvana v zlato, ko jo gledaš proti soncu, potem preide na zenf in kasneje na mornarsko modro, ko jo gledaš na sončni strani. Senčni deli se prelivajo v temno bordo višnja barvo s kovinskimi delci. Predvidevam, da je samo doplačilo za barvo težko za eno pošteno 12 metrsko jahtico...
Če imate višek denarja se odločite za Sunseekerjevega Predatorja 82...
In ker je ravno akcija, boste brezplačno prejeli še vrhunsko kolo z istim logotipom.
Tudi jadrnice v Genovi dobijo svoje mesto.
No tako smo na hitro preleteli plavajoči del sejma. Sedaj se selimo v razstavne hale, kjer najprej naletimo na celo kopico gumic ali popularno gumonov. Videti je bilo od majhnih za pomožne čolniče pa do pravih velikih zverin dolgih tja do 15 metrov...
Površinski pogon se očitno seli na vse več čolnov. In tudi na gumone. Na sliki manjši gumenjak in površinski pogon z motorjem Volkswagen diesel.
Spet površinski pogon na drugem gumonu.
V naslednjih halah so razstavljeni različni "plastični" čolni. Največ je seveda italijanskih proizvajalcev, prisotni pa so tudi skoraj vsi ameriški, ki so pri nas bolj poznani. Ob vsem videnem je kar lepo število nam nepoznanih plovil, predvsem v segmentu od 5 do 8 metrov. To so po večini odprti čolni tipa fisherman nekaj pa je tudi takšnih s kabino.
Sessa v sodelovanju z Yamaho predstavlja svoj 26 čeveljski model s 3x350 konji, ki pa so prebarvani v Sessine barve. Yamahino srce razkriva poleg oblike samo Yamahin logotip na vsakem od motorjev. Izgleda sicer zanimivo, vendar me zanima kakšna je uporabnost čolna, ki ima namesto platforme tri pokrove motorjev?!?!?
Prisotnost čezatlantskih proizvajalcev iz ZDA in Kanade.
Sledi nekaj domače in francoske proizvodnje.
Pa spet američani...
Domača italijanska klasika...
Nekaj tudi za ljubitelje tekmovalnega jadranja.
Zunanji suhi del sejma zasedajo predvsem "manjši" čolni italijanskih proizvajalcev. Med njimi smo lahko opazili tudi hrvaškega Pičuljana s svojim Eleven-om, slovenskega Blumarja, in tudi nekaj "čezmorcev", kot so Bayliner, Maxum, Luhrs in podobno.
Za tiste, ki si želijo ekstremne končne hitrosti so tu še ameriški Donziji, ki športnosti ne skrivajo. Špartanskost glede opreme, vključeno pa vse kar potrebujete pri npr. 80 ali 90 vozlih.
Kraljevi Fairline s svojimi lepoticami.
Malo domačega Atlantisa.
In spet kraljevi Sunseeker.
Domači Azimut je predstavil tudi svetovno premiero na sliki v zeleni barvi. Azimut 58.
Nezgrešljive Rive so razstavljene v kompletu od najmanjših do pravih jaht.
Spet se selimo v hale, kjer je predstaljena palubna oprema za plovila. Videti je možno praktično vse od A do Ž, je pa ta del zanimiv predvsem za tiste, ki se sami ukvarjajo s proizvodnjo plovil in pa tiste lastnike plovil, ki hočejo na svoji barki vse postoriti sami.
Vrata in palubna okna.
Različni vitli.
Prezračevalni sistemi.
Vrhusnki krmarski sedeži, ki stanejo celo premoženje.
Ne manjka niti navigacijska oprema. Največ zanimanja je požel ravno Garmin s svojima novima serijama ploterjev 4000 in 5000. Serija 5000 se tudi meni osebno dopade, saj prvič v navtični svet prinaša "touch-screen" (ekran občutljiv na dotik), kar močno olajšuje navigacijo. Na ploterju je samo še ena tipka, On/Off, vse ostalo pa opravite s prsti na ekranu...
Na koncu se selimo še k srcu naših plovil, to je pogonskim sklopom. Tej temi je namenjen precejšen del sejma in videti je bilo tudi nekaj novosti in premier. Na splošno sem opazil, da je trend v povšinskih pogonih. Tako sem na precej plovilih dolgih okrog 10 metrov opazil montirane različne površinske pogone. Enako je tudi pri proizvajalcih, saj vsi kar naenkrat ponujajo take rešitve. Ne vem, če je to revolucija, je pa vsekakor prednost za hitrejše gliserje, saj so izkoristki boljši kot pri Z pogonu. Vse to je bilo prej rezervirano le za velike motorje moči nad 1.000 konjev, sedaj pa se seli vse nižje, celo na 100 konjev. Precejšen je tudi povdarek podtrupnim pogonskim sistemom (pod drives), kot sta IPS in Zeus, saj se z njimi vse več nadomešča klasičen pogon preko togih gredi.
Na naslednji slike je pravi površinski pogon proizvajalca Twin Disk, ki se trži pod imenom Arneson. Spet bi tukaj kaj več vedel Nemo, saj ima dva taka na krmi svoje barke...
Volvo Penta prikazuje že uveljavljeni IPS z motorjem D6, ki je dejansko montiran na delu trupa.
Novost na trgu je večji IPS, ki se imenuje IPS2. Gre za popolnoma isti sistem kot IPS, le da je zadeva precej zrasla po velikosti. Namenjen bo večjim barkam in Volvo-vim motorjem kamionskih osnov D9, D11 in D12. Tako IPS2 prenaša dieselsko moč nekje do 800 konjev in to pri 2.200 motornih vrtljaji. To pomeni ekstremne vrtilne momente. Na spodnjih dveh slikah se vidi velikost sklopa glede na človeka in njegov zajeten izpušni sistem.
Mercury in Cummins MerCruiser skupaj predstavljajo celo kopico bencinskih motorjev in novo serijo diesel-ov ki delujejo po tehnologiji skupnega voda. Konkurenca na Volvo IPS je tudi predstavljen Zeus. Del sklopa (menjalnik) je razvijal tudi nemški ZF, ki bo celoten sklop ponudil tudi ostalim proizvajalcem. Nanj že zelo nestrpno čakajo pri Caterpillar-ju in Yanmaru, kar je še en dokaz, da so klasičnim togim pogonskim gredem šteti dnevi in jih čez 10 let sploh ne bo več. Ohranile se bodo verjetno samo še pri deplasmanskih plovilih, kjer so hitrosti majhne in tako tudi izkoristki niso slabi...
Športni diesel motorji znamke Seatek, ki se vgrajujejo v hitra plovila italijanske obalne straže in tudi v športne gliserje, kot je npr. Performance.
Yamaha je prikazala celotno paleto svojih diesel motorjev s pogonskimi nogami HydraDrive. Predstavljene so tako Single Prop (SP) variante, kot tudi Duo Prop (TRP).
Zelo zanimiv pogonski sklop, ki daje ekstremno moč. To je plinska turbina. Ja prav ste prebrali. Za tiste, ki se ne spoznate najbolje na to, naj povem, da je celotna plinska turbina (motor) samo tisti levi del slike, ki je kromiran. Zraven sodi še njen kompresor, ki je ravno tako valjaste oblike in se lepo vidi sesalna mreža za zrak. Tista bela gora na desni pa je menjalni! Ja 80% celotne mase sklopa predstavlja menjalnik! Moč turbine na sliki je 5.500 konjev in za to rabiš kar pošten menjalnik, ki je pač klasičen in ni še nihče "pogruntal" kakšne moderne variante, ki bi bila 10x manjša... Vgrajena je že v nekaj plovil kot tretji motor, poleg dveh diesel-ov. Ta dva služita za normalno plovbo, ko pa želite svojo 100 tonsko pošast pognati čez 40 vozlov, pa vključite še to piskajočo konjenico... Skoraj znanstvena fantastika, vendar današnja realnost!
Spet ena od variant površinskega pogona.
Ruski napad na navtični trg. Verjetno največja atrakcija sejma, ki pa je žal precej samevala. Ljudje hodijo mimo in ne vedo kaj gledajo. Na sliki je tri vrstni motor z 18 valji, v vsaki vrsti po 6. Motorna gred takega motorja je klasična kot pri vrstnem 6 valjniku, ima tudi 6 glavnih ojnic in 7 ležajev. Na vsako ojnico sta pritjeni še dve podojnici, ki jih poganjata levi in desni bat. Tehnični biser v osnovi iz letalske industrije pred turbinskimi pogoni. Kakšen pa bo njihov preboj na navtični trg pa bomo videli. Sem pa prepričan, da taki motorji že lepo predejo v marsikateri ruski vojaški barki ali podmornici...
Še z druge strani.
Še večji biser je pravi zvezda motor istega ruskega proizvajalca. Sestavljen je iz sedmih vrst po 6 valjev, kar skupaj pomeni kar 42 valjev! Noro!!!
Površinski pogon in motor MTU, ki se prodajata v kompletu.
Še eden od proizvajalcev manjših površinskih pogonov...
Za konec še skok v halo z izvenkrmnimi motorji. Prisotni so bili vsi svetovni proizvajalci, seveda jih večina prihaja iz daljne Japonske. Pri vsakemu od njih se letos vse vrti okrog številke 300. Tako so do Genove skupaj spravili prav vsi motor s 300 konji. Yamaha je šla še korak naprej in ima za to tudi dobro osnovo. Kaj pa ostali? Mislim, da so z izvedno 300 prav vsi prišli na zgornjo mejo. Sedaj bo potrebno narediti novo osnovo, če bodo hoteli ujeti Yamaho. Pa ima to sploh smisel? Očitno američani še vedno ljubijo izvenkrmnike z ogromno porabo...
Suzukijeva linija večjih...
Številka 300 na Evinrude-u...
Pa tudi na Suzuki-ju...
Nič ne zaostaja niti Mercury s svojim Veradom...
Pa 300 tudi na Yamahi...
In glej ga zlomka, Yamaha ima tudi 350, ki ga drugi še nimajo. Motor V8, 5,5l delovne prostornine... Rezerva za prehod na 400 in 450 še zagotovo obstaja. Malo elektronike in druga odmična gred in motor bo 450. Vsi ostali so v tem segmentu zagotovo zaostali za najmanj 2 leti. Toliko bo verjetno trajal razvoj 8 valjnika pri najbližjem konkurentu...
Tako in smo pri koncu. Sejem v Genovi je zanimiv in vreden obiska. Seveda morate kupovati plovilo ali pa biti na barke precej usekani, da se odpravite na to ne preveč kratko pot. Sama pot je še ugodna, več boste zapravili za prenočišče, ki je v Genovi in okolici precej zasoljeno. Enako je tudi na sejmišču, kjer je hrana in pijača ekstremno draga. Vstopnica 13 EUR, malo točeno pivo 4 EUR, toast 6 EUR in podobno... Malce preveč za povprečnega slovenca... Velikost salona je precejšnja in tako v enem dnevu nikakor ne boste prišli skozi. Če vas zanimajo samo nekatere stvari, bo 2 dneva dovolj, če pa ste bolj zahtevni in radi zlezete tudi na kakšno plovilo, potem boste rabili vsaj 3 dni, če ne 4. Če vas vse to ne moti in ste letošnji salon zamudili, vam vsekakor priporočam, da se za drugo leto organizirate. Sejem bo tam kot letos, njegova ponovitev pa bo že 48-ta. Za konec še ena nočna slikica s pogledom na sejmišče in glavno ulico ki pelje proti sejmu z vzhodnega dela mesta.
