Roman 1 napisal/-a:Kako pa določiš optimalno hitrost glisiranja (najmanjša poraba na miljo)? Jaz poizkušam dobiti najnižjo hitrost, pri kateri še glisiram (18-19 vozlov na 5m čolnu). Je to pravilno?
Ni vedno prav. To je navadno najmanjša poraba na uro. Najmanjša poraba na miljo je tam, kjer se ujameta čoln in motor.
To kar je napisalo Polanc drži, tole v nadaljevanju zna biti pa še boljše in v obeh primerih te zna prsenetit razlika v porabi.
Dovolj vem, da razumem, a ne vem, če bom znal enostavno razložit, z enačbami pa ne bom svinjal po forumu.
Recimo, da ima motor najboljši izkoristek-navor pri 3.000-3.500 rpm. Po razpredelnici poiščeš % težišča za hitrost, ki jo plovilo doseže pri teh vrtljajih, daš težišče tja in se voziš z vrtljaji največjega navora. V večini primerov je to najboljše razmerje med prevoženo potjo in porabo. Nekaj ima tu vpliva tudi oblika dna, a ne dosti. Glavno, da je noga natrimana tako, da je torpedo paralelno z gladino vode, ko čoln glisira. Če bo kot kobilice manjši od 3 stopinje daš težišče še bolj nazaj, če bo večji, lahko greš malenkost naprej. Kot nastaviš z težiščem, nikakor z trimom.
Glavni benefit točno določenega težišča za željeno hitrost je ravno v tem, da tak gliser ne potrebuje nobenega trima in propeler potiska le naprej, nič dol ali gor. Verjetno veš, da moraš kar dobro premetat maso po čolnu, da se premec med glisiranjem dvigne za dve ali tri stopinje. Če enak dvig premca dosežeš z trimom to pomeni, da si vrgel v nič potisk enakovreden prejšnjemu premetavanju mase po čolnu in to ni ravno malenkostni odstotek.
Osnovna prednost stopničastih čolnov za primerjavo ni v tem, da ležijo na prednji in zadnji smučki in bi zato imeli manj upora, temveč v tem, da do določene hitrosti VEDNO ležijo na obeh stopnicah in ne potrebujejo trima, le tiščat jih je treba in to je to. Tisti, ki to doseže z obliko dna in težiščem je na istem ali boljšem od stopničastega dna.
Ker se pogovarjamo o klasičnih, relativno težkih in slabo vzgonskih trupih, pri katerih je krma ne glede na hitrost vedno od boka do boka potopljena v vodo, upor dna precej hitro narašča z hitrostjo. Če ti gre izključno za porabo je smiselno dat na gred propeler z colo ali dvema manjšim korakom, da je največji navor motorja pri hitrosti, ko čoln lepo glisira in je nekje na 1/3 med minimalno hitrostjo glisiranja in največjo doseženo hitrostjo gliserja.
Ob minimalni hitrosti glisiranja je preveč čolna v vodi (Od boka se potegne levo in desno precej visok val in na krmi izgleda kot bi bil čoln v rovu.) in čeprav ima majhno silo upora zaradi trenja je veliko drsne površine v stiku z vodo, pa še zaradi globje krme je večji dinamični tlak in porabiš precej moči. Blizu omenjene 1/3 hitrosti se navadno prične lomit krivulja med tlakom-uporom, ki se sicer veča in omočeno površino, ki se manjša. Ravno tu je točka, ko se morata čoln in motor ujeti.
Če imaš izvenkrmni motor nekaj pomaga tudi dvig kavitacijske za 1 cm nad dno in za tako malenkost se ti še ni treba bat kavitiranja, saj bo težišče dovolj zadaj in bo motor med guganjem sorazmerno malo nihal gor-dol.
p.s.
Vem, da tako uglašen čoln bolj poskakuje po valovih kot tak z težjim premcem, ampak 90% poti se na dopustu opravi v dovolj mirnem morju. Za ostali odstotek pač natrimaš malce na nos in se sprijazniš z tem.
Nekdo, ki bo ves čas vlačil smučarje ali tube se bo tudi sprijaznil z večjo porabo in bo dal težišče bolj naprej, ampak potovalni pa ne glede na velikost točno tja kamor sodi.
men najbolj dela problem ko smo 4-je oreng dedci gor 
ko zadni del bol čepi u vodi 
