Cink protector
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
Cink protector
Zdravo!
Imam map bolj strokovno vprasanje...
Zanima me ali je bolj prav fink protector namestiti direkt na litozelezno kobilico, ali je bolj prav da dam ene 5 rok primerja in sele na primer potem cink protector?
Ali mora biti za pravilno delovanje cink v stiku z zelezom??
Hvala za odgovore.
Lp
Imam map bolj strokovno vprasanje...
Zanima me ali je bolj prav fink protector namestiti direkt na litozelezno kobilico, ali je bolj prav da dam ene 5 rok primerja in sele na primer potem cink protector?
Ali mora biti za pravilno delovanje cink v stiku z zelezom??
Hvala za odgovore.
Lp
Vem, da po cinku ne smes nic barvat...
Zanima me ali je dovolj da je cink v stiku z kobilico prek vijaka, ki drzi cink?
Ali Mora biti v stiku s celotno nalezno povrsino?
Ali vsi date cink direkt na "surovo" zelezo, ali je ze kdo dal cink na primer? ( stik je prek vijaka)
Malo mi je pojedlo kobilico, pa me zanimajo vase izkusnje.
Lp
Zanima me ali je dovolj da je cink v stiku z kobilico prek vijaka, ki drzi cink?
Ali Mora biti v stiku s celotno nalezno povrsino?
Ali vsi date cink direkt na "surovo" zelezo, ali je ze kdo dal cink na primer? ( stik je prek vijaka)
Malo mi je pojedlo kobilico, pa me zanimajo vase izkusnje.
Lp
Kako narediš, je odvisno od tega česa ti je bolj škoda. Če ti je bolj škoda cinka, potem na primer. No tole je za hec.
Cink mora po celi površini popolnoma nalegati direktno na železo. Torej mora biti montiran tam kjer je površina kobilice ravna, če pa ni je potrebno zbrusiti predel pod cinkom da dobiš ravno površino. Če je stik res dober je ob menjavi cinka spodaj svetlo železo.
Cink mora po celi površini popolnoma nalegati direktno na železo. Torej mora biti montiran tam kjer je površina kobilice ravna, če pa ni je potrebno zbrusiti predel pod cinkom da dobiš ravno površino. Če je stik res dober je ob menjavi cinka spodaj svetlo železo.
- habibi Vll
- Admiral
- Prispevkov: 4359
- Pridružen: Po Avg 20, 2012 16:41
- Kraj: LJ.Vižmarje
Svetec verjetno imaš na barki močne akumulatorje, zaradi več odjemalcev.Pa premajhne(premalo)cinkov.Podobno sem imel na svoji barki.Potem sem na dno zmontiral 80dkg cink v obliki solze,ki je razbremenil ostale manjše in se kar pozna pri odrabi le teh.V dno sem zvrtal dve luknji 10mm za M 10 vijaka,spodaj na cink nanesel Kent zaradi tesnenja,na notranjo stran pa ploščat inoks d.20,š4,d5mm,na en vijak pritrdil 16kvadrat žico in povezal z blokom motorja.Motor je notranji.Ker je barka polizpodrivna in ima osovinski pogon imam cink tudi na osovini prop.,4 kose na zaščitnem loku pod prop.in 2 kosa na krmilu.Barka ni kovinska.Barke kovinske konstrukcije morajo imeti po dnu pravilno razporejene cinke in to kar precej kosov in to direkt na kovino.
mašinfirer
habibi Vll napisal/-a:Svetec verjetno imaš na barki močne akumulatorje, zaradi več odjemalcev.Pa premajhne(premalo)cinkov.
Imam samo star 35Ah akumulator, odjemalcev pa praktično nič, je izključno samo za štartar. Verjetno bom zamenjal eno malo kvadratno anodico za tisto dolgo ploščato. Edino to še lahko naredim. Ampak pobira mi samo tisto na kavitacijski plošči.
Pozdravljeni,
Jaz sem običajno pri cink protektorjih, ki so bili na kobilici prejšnje jadrnice med cink protektor in kobilico dal še večjo podložko, ki je imela stik direktno na kobilico (železo). Razlaga je v tem, da je voda objemala večjo površino cink protektorja. Zdaj ali je to bolje ali slabše naj vsak presodi sam.... Zdaj pa nimam teh težav ker je kompleno platificirana in imam cink protektor samo na osovini
Lp Andrej
Jaz sem običajno pri cink protektorjih, ki so bili na kobilici prejšnje jadrnice med cink protektor in kobilico dal še večjo podložko, ki je imela stik direktno na kobilico (železo). Razlaga je v tem, da je voda objemala večjo površino cink protektorja. Zdaj ali je to bolje ali slabše naj vsak presodi sam.... Zdaj pa nimam teh težav ker je kompleno platificirana in imam cink protektor samo na osovini
Lp Andrej
Veter v laseh, travarca v zobeh 
- habibi Vll
- Admiral
- Prispevkov: 4359
- Pridružen: Po Avg 20, 2012 16:41
- Kraj: LJ.Vižmarje
habibi Vll napisal/-a:Od kje pa pride galvanski tok![]()
Galvanski člen; v najenostavnejši obliki ga sestavljata katoda in anoda, ki sta potopljeni v elektrolit. Pri plovilu je elektrolit voda, katodo in anodo pa predstavljajo različni deli plovila, ki so iz različnih materialov in imajo tako različen električen potencial, ko so omočeni v elektrolitu. Omenjeni deli so običajno v notranjosti plovila povezani, s tem pa je ustvarjen delujoč galvanski člen. Posledica električnega naboja je električni tok, ki ga ustvarja prehajanje cationon oziroma anionov. Posledica tega je, da prihaja do fizične razgradnje dela galvanskega člena. V bateriji (primary cell) se zgodi ravno to, v baterijskih akumulatorjih (secondary cell) pa je omenjeni proces skoraj v celoti reverzibilen v postopku polnjenja.
V kolikor bi uspeli popolnoma vse dele, ki tvorijo galvanske člene, zaščititi z izolatorjem, na primer barvo, potem do galvanske korozije nebi prišlo.Ker to ni mogoče, se moramo s tem sprijazniti, ena od metod za preprečevanje tovrstne razgradnje pomembnih delov plovila pa je namestitev žrtvenih elementov, ki zaradi svojih kemijskih lastnosti omogočajo hitrejšo razgradnjo od delov, ki jih z njimi varujemo.
Poleg zgoraj opisanega razloga za nastanek različnih nabojev, ki imajo za posledico električni tok ter posledično uničevanje delov, obstajajo tudi drugi. Med drugim ima lahko tudi sama napeljava plovila na omenjeno situacijo vpliv, sama kapaciteta baterijskega akumulatorja plovila pa v splošnem ne.
Lep pozdrav.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov
