obnova barke
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
stroški
Oproda, jaz sem imel 1000 eur, ki sem jih plačal za barko v videno-prodano stanju. Vsega skupaj me je stala cca. 10000 eur, s tem da je v tem tudi celica, hladilnik, GPS in ostala nujna oprema. Na materialih nisem šparal, sem pa sproti vse dokaj dobro premislil in ne preveč po nepotrebnem zapravljal, pogajal sem se za vsak kos, ki je na čolnu in, kar se da, naredil sam. Ta keš sem v glavnem zaslužil sproti pri naših južnih bratih Hrvatih, ko sem med svojo obnovo rihtal še njihove pedalinčke, pofarbal kak gliser ipd., vse skupaj efektivnega dela dobre štiri mesece v obdobju dveh let.
Naj dodam, da sem popoln amater, pred tem sem v osnovni šoli enkrat naredil model gliserja iz lesa po nekem načrtu. Moj poklic je precej povezan z buljenjem v monitor. Imam pa veselje delat z rokami, delal sem že na kakšnih scenografijah, kakšen kipec sem tud že spacal v življenju, tako da se poleg 2d ekrana znajdem tud v 3d prostoru.
Naj dodam, da sem popoln amater, pred tem sem v osnovni šoli enkrat naredil model gliserja iz lesa po nekem načrtu. Moj poklic je precej povezan z buljenjem v monitor. Imam pa veselje delat z rokami, delal sem že na kakšnih scenografijah, kakšen kipec sem tud že spacal v življenju, tako da se poleg 2d ekrana znajdem tud v 3d prostoru.
Jorgovan,
čestitam iz srca za vztrajnost in skromnost, razumnost in preudarnost. Upam, da sta z ženo v avgustu res uživala na barki, saj je tudi vreme bilo idealno. Pred leti smo tudi sami obnavljali en čoln in ko sem gledal tvoje slike, sem si kar v 3D tehniki predstavljal kaj vse je bilo treba storiti. Kmalu bo nastopila dilema-kaj zdaj? imeti ali prodati...
čestitam iz srca za vztrajnost in skromnost, razumnost in preudarnost. Upam, da sta z ženo v avgustu res uživala na barki, saj je tudi vreme bilo idealno. Pred leti smo tudi sami obnavljali en čoln in ko sem gledal tvoje slike, sem si kar v 3D tehniki predstavljal kaj vse je bilo treba storiti. Kmalu bo nastopila dilema-kaj zdaj? imeti ali prodati...
"Dalmatino povišču pritrujena"
računica
Avgust je bil poseben in odličen, 26 dni na morju, spanje stalno v mali pasari, premiki s hitrostjo 7 do 9km/h so podobni sprehodom, tako da se plani prilagajajo sproti vremenu, vetru in volji.
Preplula sva cca. 600km, začela na Pagu, v Stari Novalji, potem pa Rab, Dolfin, Trstenik, Cres, Lošinj, Unije, Susak, Ilovik, Premuda, Škarda, Molat, Dugi Otok, nekaj dni Kornatov, Smokvica, Žut, Iž, Olib, Grebeni, Silba in nazaj na Pag... povprečna poraba 0,5 do 1l dizla na uro.
Vse skupaj posebno doživetje, povezano predvsem z občutkom neke notranje izpolnitve ob zavedanju, da sva barčico sama rešila pred propadom, jo opremila in se na njej naučila večino tega, kar zdaj veva o Jadranu.
Dilema - imeti ali prodati? Jasno je, da imam do čolna neke vrste oseben odnos, saj je preteklo mnogo krvi in znoja, da je tak kot je. Hkrati se pa zavedam, da je, preprost ali kompleksen, še vedno samo plavajoč kos predmeta, ki je brez časa, budgeta, vzdrževanja in nege, breme, namesto užitek. Osnovna ideja je bila, da ga prodava takoj, ko ne bo časa ali denarja za vsaj mesec uporabe na leto. Ko se razmere spremenijo, pač nima smisla komplicirat, ko si lačen, ne rabiš luksuza, stvari so pa itak vredne samo toliko, kolikor dobiš zanje...
Do takrat pa uživava ob rezultatih lastnega dela in z veseljem delava naprej, predvsem na malih dodelavah in izboljšavah...
Preplula sva cca. 600km, začela na Pagu, v Stari Novalji, potem pa Rab, Dolfin, Trstenik, Cres, Lošinj, Unije, Susak, Ilovik, Premuda, Škarda, Molat, Dugi Otok, nekaj dni Kornatov, Smokvica, Žut, Iž, Olib, Grebeni, Silba in nazaj na Pag... povprečna poraba 0,5 do 1l dizla na uro.
Vse skupaj posebno doživetje, povezano predvsem z občutkom neke notranje izpolnitve ob zavedanju, da sva barčico sama rešila pred propadom, jo opremila in se na njej naučila večino tega, kar zdaj veva o Jadranu.
Dilema - imeti ali prodati? Jasno je, da imam do čolna neke vrste oseben odnos, saj je preteklo mnogo krvi in znoja, da je tak kot je. Hkrati se pa zavedam, da je, preprost ali kompleksen, še vedno samo plavajoč kos predmeta, ki je brez časa, budgeta, vzdrževanja in nege, breme, namesto užitek. Osnovna ideja je bila, da ga prodava takoj, ko ne bo časa ali denarja za vsaj mesec uporabe na leto. Ko se razmere spremenijo, pač nima smisla komplicirat, ko si lačen, ne rabiš luksuza, stvari so pa itak vredne samo toliko, kolikor dobiš zanje...
Do takrat pa uživava ob rezultatih lastnega dela in z veseljem delava naprej, predvsem na malih dodelavah in izboljšavah...
-
al
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta