Vezana plošča

[SR 290]

Ta vezana plošča je namenjena prikolicam. Navadno je z vodoodpornim lepilom lepljena breza, ali okume in na obeh ploskvah je zaščitena z vodoneprepustno prevleko, mislim da je vinil.
Vezan les v noitranjosti z ničimer ni impregniran! Take vezane plošče, ki so skoz in skoz impregnirane so hudo drage in je nihče ne bi dajal na krmno steno. Med 2.svet. vojno so temu rekli delta les in iz njega izdelali dobršen del ruskih lovcev La-5, tej Jak 3.
Dandanes se z smolami impregnirane lesove v glavnem uporablja v estetske namene kot npr. Dymonwood za ročaje zelo dragih nožev, lokov in sam ročaj lahko ima višjo ceno od kvalitetnega, profesionalnega mesasrskega noža.
Za impregnacijo vezanega lesa je potreben precej zapleten in drag postopek, ki vključuje visoke temperaturne in tlačne razlike med proizvodnjo, pa še dolgotrajen je. Tega vam z nobeno T-fix plato ne bodo delali!

Ko kupiš prikolico od resnega dobavitelja je rob pohodne dile zaščiten z premazom iz umetne smole.

Oče je delal krmno ploščo iz te vezane plopšče in je držala 2-3 leta. Spodnji del, ki je bil namočen v vodo je razpadel, pa je počel vse sorte, da bi ga zaščitil.

[SR 290]

Tole pravijo v Slovenijalesu:
Vodoodporno lepljena brezova vezana plošča, obojestransko oplemenitena z fenolnim filmom, z enostransko gladko in enostransko nedrsečo površino, daje plošči odpornost na vodo, obrabo, nekatere kemikalije, plesen in glive. Robovi so zaščiteni s premazom v enaki barvi, kot je film. Zaradi teh lastnosti se plošče uporablja v vlažnih prostorih in tudi na prostem. Primerne so za pode kamionov, prikolic, za izdelavo podestov, odrov, tribun, skladiščnih polic in opažev, ker je gladek film odporen na oprijem betona . T-fix plošče so na voljo v naslednjih dimenzijah: 1250 x 2500 mm, 1500 x 2500 mm, 1500 x 3000 mm, 2150 x 3850 mm. Specifična teža 670-750kg/m3.

In še enkrat:
Vodoodporno lepljeno ne pomeni nič drugega kot vodoodporno lepilo. to ne pomeni dosti več kot garancijo, da lepilo ne bo spustilo. Vseeno taka stvar hitreje razpade razpade v vodi kot masivni les iste vrste in breza...

[AEgir]

Kje se dobi ta delta les?

Kaj pa te 300kg/m3 pene ki so zdaj aktualne namesto lesa v čolnih, ma kdo kakšne izkušnje s tem?

[SR 290]

Delta lesa se ne dobi več, ker je bil zalit z fenolnimi smolami in ker je na trgu veliko boljših, ter cenejših kompozitov. Rusom je bil med vojno dobra zamenjava za aluminij, ki ga jim je kronično primanjkovalo, do balse in enostavnih epoksidnih smol (Moskito) pa so imeli dostop le Angleži.

Tdra PVC pena je bomba kot polnilo sendvič laminata za krmno steno, ali za dno pri hitrejših gliserjih. Samostojna je neuporabna, ker ni odporna na UV žarke in njena trdota ni ustrezna.
Verjetno si imel v mislih kako drugo peno?
ROTO dela majhne gliserje iz mehkega penjenega ABSa in tudi to po moje ni uporabno za krmno steno. Mi smo z tem šmentom nameravali nadomestit stekloplastiko. Trdnostno povsem ustreza, ampak sčasoma se deformira v smeri obremenitev in v primeru, da na to priviješ motor se bodo pod prižemkami sčasoma napravile udolbine in razlahljale spoj.

Jaz bi vzel trdo plastično plato iz enega od Akripolovih materjalov.

[Bo_4]

"1stofficer" y999 iz Triplasta letnik 1999 (na forumu bolj na slabem glasu) ...

[1stofficer]

Jaz bi vzel trdo plastično plato iz enega od Akripolovih materjalov.

Kaj je to? Kje to dobis?

[AEgir]

Jaz imam zdaj dilemo kar se moje krmne stene tiče. Najprej sem jo hotel zalit s poliestrsko smolo zmešano z vlakni, samo zdaj ko sem govoril z nekaj ljudmi iz tega foha mi vsi pravijo naj notri zatlačim to peno da zmanjšam volumen smole in s tem zmanjšam težo.

Če bi ga direkt zalil bi blo to po nekem amero kalkulatorju okoli 5 galon, se pravi cca 20 litrov. Za epoxi to pomeni + 20 kil, za poliester smolo pa ne vem kolk je ampak verjetno tam nekje.

Sicer nisem dobil imen teh pen ampak tale rdeča če sem prav zastopil je 300kg/m3 in naj bi bila no brainer substitut za les.

Ta tadruga zadeva je pa vakumirana epoxy rowing plata, ta je pa sicer težja ampak menda močnej kot jeklena plata. Edin tle bi moral pol epoxy zlit not, ki pa spet ni najcenejši.

Dileme..

[SR 290]

To boš brez infuzije težko stlačil not na tak način, da se bo smola prijela pene in stene in ne vem kako boš dal not potreben steklen laminat. Nekateri mešajo opilke te pene z smolo.
V tvojem primeru bi jaz vzel vinilester, steklene sekance, aerosil, tiksi in mikrobalone.
Uporabit moraš vinilester za infuzijo, da ne zakuha. Na 5 l smole daš v tem vrstnem redu toliko tiksija, da dobiš strukturo gostega medu. Temu dodaš toliko aerosila, da dobiš nekaj podobnega gostejšemu biskvitnemu testu. vržeš not še kakega pol litra mikrobalonov in na koncu eno pest sekancev. Z dodajanjem vinilestra, ali aerosila uravnavaš gostoto mase. Vse skupaj naj bo gostote malo posušenega avto kita z vlakni. Ravno toliko, da lahko tlačiš v režo.

Z stirenom-Mavrica zmehčaj dobro očiščene površine laminata in jih premaži z vinilestrom. Zmešaj 3% trdilca v maso. Zelo dobro premešaj in stlači maso v režo. trdilo se bo cel dan, zato naj bo masa dovolj gosta, da obdrži obliko. Če bi rad delal lažjo krmo daj not več mikrobalonov, a ne preveč, ker bo krhko. Lahko tudi nakraspaš tole peno in opilke zmešaš v maso. Menda se dobro obnese. Z novo rašplo eno tako plato nakraspaš v petnajstih minutah in potem to vmešaš v pripravljeno maso, ki mora biti v tem primeru redkejša. Ne dodaš mikrobalonov in aerosila, daš pa nekaj več tiksija.

Ne uporabljaj poliestra in tudi epoksi ni nujno, da bo dober, ker nekateri pošteno zakuhajo. Vzemi vinilester za infuzijo.

In pazi se pill play tkanine, ker so nekatere prepariranje z ločilcem in je potrebno brusit površino, da se naslednji sloj prime. Tega ti v tvojem primeru ne potrebuješ.

Keramika, ki si jo omenjal je dobra za nekatere kalupe, za krmno steno pa morda ne.

[SR 290]

Jaz bi vzel trdo plastično plato iz enega od Akripolovih materjalov.

Kaj je to? Kje to dobis?

Na Dolenjskem v tovarni Akripol. Imajo kvalitetne mase za drsne ležaje...

[AEgir]

Hvala, koristne informacije. Kje bi se dobila vinilester smola?

Kaj je tiksi? Za zgostit?

Pri svojem drugem čolnu, elan gt90 sem delal isto zadevo in sem krmo zalil direktno s čisto polyester smolo iz mavrice, nekih 25 litrov je šlo not. Zagrelo se je konkretno ampak ko je prjel je bila krmna stena kot kamen. V par letih kar sem ga imel, ni bilo videt kakšnih težav kar se tega tiče. Ni pa bila najbolj optimalna rešitev..

[1stofficer]

Jaz bi vzel trdo plastično plato iz enega od Akripolovih materjalov.

Kaj je to? Kje to dobis?

Na Dolenjskem v tovarni Akripol. Imajo kvalitetne mase za drsne ležaje...

Pa kdo dela plosce morda?

Iz cesa so pa letvice, ki jih ponavadi vidis v byboatih? Meni se zdijo kot T-fix? To je non-stop mokro, pa se nisem videl, da bi komu kaj razpadlo. Iz takega materiala bi blo najbols met tut podn

[SR 290]

Hvala, koristne informacije. Kje bi se dobila vinilester smola?

Kaj je tiksi? Za zgostit?

Pri svojem drugem čolnu, elan gt90 sem delal isto zadevo in sem krmo zalil direktno s čisto polyester smolo iz mavrice, nekih 25 litrov je šlo not. Zagrelo se je konkretno ampak ko je prjel je bila krmna stena kot kamen. V par letih kar sem ga imel, ni bilo videt kakšnih težav kar se tega tiče. Ni pa bila najbolj optimalna rešitev..

Čista smola je le za zalivanje kičastih gusarskih ladjic in morskih konjičkov v kičaste spominke.

Vse smole so v izvirnem stanju zelo tekoče. Zgostijo se z tiksijem, ki napravi medeno strukturo smol. Vmeršaš ga kot puding. Najprej malo količino smole, da napraviš gosto zmes, to pa potem vmešaš v kanto, drugače dobiš kosmiče, ki se dva dni raztapljajo.
https://www.lindinger.at/en/Building-Ac ... ITER/33201

Mikrobaloni za lažji laminat. Obenem upočasnjuje reakcijo smole.
https://www.lindinger.at/en/Building-Ac ... -l/9798389

Vinilester smolo in vse ostalo išči v Lj pri Mirniku, ampak ne mu nasest in ne jemlji epoksija. Vztrajaj pri vinilestru, lahko pa kontaktiraš MPI v Kranju. Vinilester se precej bolj prime starega laminata kot poliester in vsa popravila bark bi načeloma morali delat z vinilestri. Je v bistvu modificiran epoksi z zanemarljivo slabšimi trdnostnimi lastnostmi od dobrega epoksija za laminacijo.
Poliestra nikoli ne smeš delat na debelo, ker ga skuriš. Največ 2-3 plasti 450 g mate, kar je več že nevarno greje. In ko se segreje ti navadno deformira osnovo na katero si delal. Običajno to pomeni deformiran kalup, v tvojem primeru pa bo to krmna stena. Če ne drugega boš dobil štempljano tkanino skozi gel coat.

Še to:
Rašplo sem ti omenil, ker bolj na grobo natrga peno, kar je bolje za tak laminat. Navadno ta prah dobiš pri dobaviteljih pvc plošč, ki navadno z CNC žagami režejo bloke pene v plošče za prodajo. V Kranju to dela MPI. Ampak ta prah je zelo fin. Bolje je napravit nek bolj grob granulat, še bolje pa je, če imaš vsakega nekaj, kot pesek v betonu. Manj je homogen, bolj trden je beton. Super gre z obličem, ampak moraš polovit oblance, da jih ne boš imel po celi ulici.
Ampak ena manjša pest sekancev na 5 l smole je pa v vsakem primeru obvezen dodatek.

In še to:
Tole 300 g peni prižgi na enem vogalu. Če bo smrdelo in se talilo kot pvc vrečka jo uporabi, če se bo pa črno smodilo, bo oglenelo in bo imelo neke čudne vonje pa tega ne dajaj not, ker je PU pena.

[AEgir]

Super, hvala ti. Nekaj bo. Če ne drugega bom sam narašpal na roke. Sam da je pot pa jo bomo že prehodil.

Mikrosil, kolikor sem bral je v teh ameriških pour in transomih ogromno mikrosila, celo 60% omenjajo. Kaj je poanta dodajanja mikrosila in ali misliš, da bo mikrosil za beton ok? Ta za laminirat je kolkr razumem ista stvar samo 10x dražji.

Se pravi vinilester smola, narašpana pena ca pest na kilo, stekleni sekanci, mikrosil in malo balonov za dobro mero. Mislim da s tem vsem ne bom rabil dodatno gostit.

[SR 290]

Mikrosila ne poznam, verjetno je mišljen aerosil?

Od osnovnih dodatkov smoli se največ uporablja:
- tiksi za ravno pravo teksturo smole.
- aerosil za zgoščevanje, da dobiš kit. Ima enako funkcijo kot glina v avto kitih, le da ne pije vode in daje trdnejšo strukturo. Težje ga je brusit, ker je nekako plastičen.
- mikrobaloni, da napraviš lažji laminat in, da se lažje brusi. Več ga daš not, lažje boš brusil in bolj bo krhko.

Kot sem napisal najprej napravi smolo medeno z tiksijem. Aerosil daje gostoto za špahtlat... in tega gre ogromno, ker ga kar nekam zmanjka, ko ga smola raztopi.

Če imaš prostornino za 20 kg smole, bi po moje rabil nekaj takega:
- 2l tiksija
- do 5-10 l aerosila
- dve pesti steklenih sekancev
- 5 l mikrobalonov
- kakih 8-10 l vinilestra.

Če boš uporabil tole peno pa:
- 2, morda 3 l tiksija
- 2 pesti sekancev
- naribana pena. Te daj čim več in mešaj in mešaj.
- 8-10 l vinilestra
Zmes napravi podobne teksture kot beton za plavajoče tlake in natlači v režo, ki jo prej raztopiš v stirenom, ter premažeš z vinilestrom, ki ga vzameš vstran potem, ko si mu vmešal tiksi, das ti ne bo popvsod teklo.
Tudi v tem primeru dodaj 3% trdilca, oziroma dvakrat več kot za normalen laminat.

[AEgir]

Hm sam zakaj mora biti tako gosta? Raje kot s tiksijem bi gostil z več steklenimi vlakni, mislš da to nebi bilo ok? Več kot je vlaken bolj sem zadovoljen nekako.

Se pravi jaz lahko žavbo namešam in šele na koncu not trdilec vmešam ko sem zadovoljen s sestavo župce?

Mikrosil je tole, SiO2

https://www.samsonkamnik.si/mikrosil_150_g

https://www.google.com/url?sa=t&source= ... H8YMunqtR9