Elektro načrt barke

[DD]

to je res nekaj posebnega in se vidi da ni bilo prave zaščite kajti če bi bila bi moralo stvar izklopiti že takoj na začetku dogajanja se pa vidi da je bila na delu izmenicna napetost saj so cinki skoraj celi in tudi druga noga je skoraj nedotaknjena .verjetno bodo ostale posledice na nogi

[admin]

Ja, DD, na tej nogi zagotovo! Tisto s 5 litri solne kisline je bilo pa mišljeno, če ti odpove MerCathode... Takrat posledic na nogi ni, so pa na vseh nepobarvanih delih noge enormne količine vodnega kamna... Torej vsi vijaki, konci batnic, pri inox propelerjih pa še propelerji. Propelerji so v enem tednu obloženi toliko, da ob plovbi lahko poškoduje nogo zaradi neuravnoteženosti... O kakšnem glisiranju pa itak ni treba sanjat.

LP

[Gaso]

Vprašanje če je imel galvansko ločeno ozemljitev, ali s transformatorjem ali z diodami. Jaz bi rekel, da je ravno to problem, da 220V ozemlitve spoh ni imel. Ozemljitev 220V ni delovala, zato je tok izmenične tekel dalje in je vse uničilo, saj je skupaj zvezal 220V ozemljitev in DC ozemljitev barke, namesto na ozremljitev na obali. Vse skupaj predpostavljam, saj drgače bi fiti na obali odklopili 220V, če bi bila 220V zemlja na barki pravilno zvezana z 220V zemljo na obali. Če bi kdo v tem trenutku plaval okoli barke, bi ga lahko še ubilo.

Druga opcija pa je, da je spoj 220V ozemljitve barka - obala obstajal, ampak zemlje niso bile galvansko ločene s transformatorjem ali diodami, da bi bil preprečen enosmerni tok, in je ravno razlika potenciala zemlje na obali in zemlje na barki, povzročila DC tok, ki je v parih tednih naredil takšno škodo.

Seveda, vse skupaj pa nima veze s cink protektorji, saj gre za popolnoma drugo stvar v tem primeru.

[DD]

tvoja analiza je natančna ugibanj pa bi bilo konec če bi lahko stestirali FID ter ozemljilo na zunanjem priključku oz pomolu .Iz iskušenj govorim da je to le v redkih marinah OK

[dinksi]

Bilo pa je v marini Izola.

[borutjan]

Lep pozdrav!
Imam manjšo plovilo 6,5 metra.Ta varijanta od admina vezava dveh aku. paralerno mi je zelo všeč,enostavna in najcenejša.Zanima pa me varijanta z enim aku recimo malo močnejšim in imam vse pokrito.Nabavim pa si tudi nekaj za meritev napetosti,da le ne bi spraznil aku.pregloboko.Če pa se mi že to zgodi in motor ne kresne pa imam na barki še en manjši,recimo 40Ah ki ni vezan nikamor,takrat priklopim kable in motor mi kresne in vse je o.k.
Kaj menite vi na to varijanto?

[kocka]

Trotl zihr in preprosto, najbolj pomembno pa to, da vedno deluje.

Bi pa izkoristil temo za vprašanje, ki se mi je porodilo, ko sem prebiral temo. Zakaj se ne sme spojev ciniti, samo čeveljčki. Saj prikolica je pocinkana ravno zato da zaščiti pred oksidacijo. Sam sem spoje (lučke obratomer) zalotal s cinom in jih potem zalil s plastično maso na grelno pištolico, da ne pride vlaga, sol.

Ali je bilo to mišljeno za večja plovila polna instalacije(če pride do stika, da lahko vlečeš narazen), sam imam namreč manjši gliser, od elekrike pa samo poz in 360 luč ter obratomer, vžig ročni in aku. Mogoče sprašujem neumnosti ampak če nekaj slišim rad vem zakaj je temu tako. V Elektriki nisem čisti laik, sem pa daleč od profija.

[Gaso]

Ja zakaj so pa cink protektorji na barkah?

Cinkaneje je res zaščita pred oksidacijo ne pa pred elektrokorozijo.
Še noben cinkan komad na barki se ni obnesel dobro, še z prokronom so problemi če ni AISI 316.

[kocka]

Funkcija cinprotektorja mi je jasna(ker je v vodi), še zdaj pa ne vem kam bo odneslo cin iz lota, če imam čoln 3tedne v vodi. Oz da bom bolj jasen a moram odlotat in dat čeveljčke( in spet kakšne) al je za mojo uporabo ok.
Obožujem ko mi nekdo odgovarja z vprašanji.

[Bojan 1962]

haha, saj se boste še stepli.
lota ti streseni tokovi ne bodo odnesli, in pravzaprav z lotanjem dobro zaščitiš nepocinkane finožične vodnike pred oksidacijo in da ne postanejo črni, a polotane žice ne zagotavljajo dobrega kontakta. Ko polotaš nek finožični vodnik in ga nato priviješ v sponko nima nobene elastičnosti in je garantirano slab stik. Boljša rešitev je da stisneš špico na finožični vodnik brez lotanja. Deluje pa vse dokler je stik dober, potem pa se malo greje...

Verjetno bo sedaj tu vsaj še deset postov kako in zakaj temu ni tako, svetujem ti ,da vzameš teorijo najboljglasnega, ker ta ima ponavadi najbolj prav.

lp

[kocka]

Jaz sem pri spojih prvo spletel dve žici, spoj zalotal in potem čez lot še zalil s tekočo plastiko iz pištole tako da je hermetično zaprto ravno zato, da ne oksidira. Upam da bo in hvala za razlago.

[bolid]

Če žice polotoš,z tem dejanjem postanejo zraven konektorjev trde in lahko se zgodi, da zaradi raznih treslajev se žica na tistem mestu enostavno odlomi.Govorim iz lastnih izkušenj, zato se lotanja žic na konektorje izogibam

[admin]

Lotanje res ni najboljši spoj, vendar v primeru kot ga navaja kocka je čisto veseeno kako je zvezal tistih 5 žic za pozicijske lučke... Nič ne bo odpadlo pri 14 dnevni uporabi... Je pa druga zgodba, če je barka v vodi 365 dni...

[ASmarine]

....če hočeš pa da je res dobro uporabiš ponikljano žico nikljan čeveljček, stisneš čez pa skočno božirko z lepilom . Mimogrede ponikljane vodnike ne dobiš pri vsakem trgovcu.

[motorni]

Bravo, Asmarine, vse kar si napisal, drži. Žal tudi tisto, da ponikljane žice ne dobiš za vsakim vogalom.
V prejšnjih prispevkih pa mešate cink in cin. Cink (Zn) se uporablja kot protikorozijska zaščita železa. Cin (Sn) ali kositer pa je poglavitna sestavina mehkih lotov, ki se uporabljajo za spajkanje v elektrotehniki in elektroniki. Spoj je sicer dober a težava pri kositru je ta, da je njegova trajna dinamična trdnost skoraj nič. Torej če zaspajkan spoj nosi dinamično obremenitev, bo slej ko prej popustil. Če zacinimo skupaj dve žici, ju moramo najprej zviti skupaj, nato pociniti. Če zacinimo žico na kakšen priključek, jo moramo najprej mehansko pritrditi, nato spoj pociniti. Konektorji na tiskanem vezju morajo biti pritrjeni mehansko, ne samo s spajko. V času starih radioaparatov na elektronke je bilo to osnovno znanje, potem pa se je kar nekako izgubilo. Kjer spajka nosi tudi mehansko obremenitev, ta sčasoma razpoka in slab spoj, imenovan tudi mrzel lot je tu. Pred leti sem imel težave z avtom. Ta je vsake toliko časa, povsem nepredvidljivo ostal brez elektrike v delu instalacije. Mehanik na koncu ulice se je pasel po njem en teden, potem pa obupal. Peljal sem ga na drug servis, tam pa je možak izvlekel en rele, vzel spajkalnik, pocinil en spoj in zadeva je bila rešena. Ko sem mu omenil, da verjetno nisem prvi s tako napako, je povedal, da so prvega popravljali tri dni.