ROETHEL JANEZ

[DR76]

Ja, jaz sem najbrže imel v mislih Regal in 'FasTrac'...

Zanimiv pogled med plutjem. Morda uporabna domislica za nekoliko težja in počasnejša plovila, ki imajo med plutjem velik del trupa omočen.

Še Beneteau z Air Step sistemom

[SR 290]

Zgolj za primerjavo sem (po fotografijah) pogledal kakšni so pri različnih čolnih koti korita v predelu krme. Tako ima;
Aquaviva, dolžina ~ 4.8 m – kot 11°
Elan GT 070, dolžina ~ 4.7 – kot 16°
Kliček, dolžina ~ 4.0 m – kot 20°
Roethel ~ 25°, dolžina ~ 4.4 m – kot 25°
SR 290 (prototip), dolžina ~ 9.0 m – kot 27°

P.S. Zgornji podatki se ne nanašajo na debato o trupih s stopnicami. Podatke sem zapisal zgolj za podkrepitev kako je graditelj odstopal od filozofije tedanje konkurence v zvezi z omenjenimi koti, ki pa se je potrdila za pravo smer, saj se tak pristop, torej globlji v, uporablja pri sodobnejših zasnovah.

Fotografije lažejo!
Naš čoln ima 24 stopinj, drug noben nima blizu 20 stopinjam.
Roethel je le povečal obstoječi model, ki je bil izdelan v sedemdesetih, je pa vsekakor daleč pred svojim časom, čeprav ni zvirne konstrukcije.


Tole iz slike je uporabno le za velike hitrosti, ker pri pšočasnejših trup pade pregloboko v vodo in tudi dolžinsko je preveč omočen.

[a-lex]

Takole je:
Janez je zvaljal čoln leta 1978/79 po kalupu kot ga je imel pač privatnik pri katerem je delal med počitnicami. Kalup je bil vzet po čolnu znamke Fletcher.
Edina stvar, ki je bila modificirana sta zadnja podaljška čolna z namenom, da se lahko obesi močnejši motor, vendar se tega ni spomnil Janez.
Drugače je Janez resnično dodatno ojačal palubo.
Njegov oče je bil redni prof. na strojni fakulteti v LJ. in sorazvojnik slavnega motorja Tomos 18.
Dejstvo je, da je ta čoln z motorjem Tomos 18, puščal za sabo gliserje istega ranga z Yamahami 25 ... dejstvo pa je, da je tudi Janez čoln obvladal v nulo (obračanje na kljunu...). Čoln je bil vedno negovan in spoliran v nulo.
V času študija na strojni fakulteti je bilo časa za čoln vse manj, zlasti pa z odhodom v Hamburg, kjer je naredil doktorat (slava mu, bil je tudi odličnjak na gimnaziji in včasih moj inštruktor)..........

A ljubezen do morja in morjeplovstva ostane (po mojem za vedno).

[Roberth1]

Zakaj se vedno poizkuša spraviti zračne mehurčke preko bokov in s tem ruši stabilnost?
Ali ne bi bilo na mestu, da bi se pripravilo recimo tri difuzorje za skupno širino cca 1,5 m, ki bi zajemali zrak preko treh cevi. Te cevi bi dobivale zrak nad vodno linijo (najbolje na delu, ki ima padec tak, da voda ne more v kokpit).

Tako bi se lahko z regulacijsko loputo prilagajalo količino podtlačno potegnjenega zraka preko vsake cevi (glede na okoliščine).

Na nek način bi se tak sistem lahko uporabljal tudi za stabilizacijo čolna med plovbo (ala DSC/ESP pri avtih).

[DR76]

Zakaj se vedno poizkuša spraviti zračne mehurčke preko bokov in s tem ruši stabilnost?
Ali ne bi bilo na mestu, da bi se pripravilo recimo tri difuzorje za skupno širino cca 1,5 m, ki bi zajemali zrak preko treh cevi. Te cevi bi dobivale zrak nad vodno linijo (najbolje na delu, ki ima padec tak, da voda ne more v kokpit).

Način, ki ga uporablja Air step sistem.

[Marcel_Mastnak]

zanimiva teorija...

[SR 290]

Zakaj se vedno poizkuša spraviti zračne mehurčke preko bokov in s tem ruši stabilnost?
Ali ne bi bilo na mestu, da bi se pripravilo recimo tri difuzorje za skupno širino cca 1,5 m, ki bi zajemali zrak preko treh cevi. Te cevi bi dobivale zrak nad vodno linijo (najbolje na delu, ki ima padec tak, da voda ne more v kokpit).

Tako bi se lahko z regulacijsko loputo prilagajalo količino podtlačno potegnjenega zraka preko vsake cevi (glede na okoliščine).

Na nek način bi se tak sistem lahko uporabljal tudi za stabilizacijo čolna med plovbo (ala DSC/ESP pri avtih).

To so poizkušali z cevmi iz palube v ventilacijske stopnice, ampak brez pravega haska in tega ni več videt. Mislim, da so zadevo imenovali ventilirano dno, ali nekaj takega.


Saj ti mehurčki v resnici še teoretično ne pijejo vodo, so le komercijalni nateg. Čoln naj bi lažje letel po mehurčkih, ampak na žalost gre zaradi tega globje v vodo, torej je več razrine in vsak ve, da 30 cm snega težje plužiš kot 20 cm. In oboje je isti šmorn.

Dokler nimate 9+ m gliserjev z največ 4,5 kg/hp, pozabite na stopnice, nima smisla govorit o njih. Tudi tisti, ki imajo manj kilogramov na konjsko moč in daljša plovila, bodo v relativno kratkem času nabavljali gliserje brez stopnic, ali pa z večjim številom stopnic, ki nimajo nobene prave funkcije, gliser pa leti na pad kellu. To se že zdaj prakticira pri Outerlimitsu. To kar dela Regal, je izključno marketinška poteza brez vsakršne druge prednosti, pa naj pišejo kar hočejo.

Zanimivo je primerjat super high tech (Vsaj po reklami sodeč.) Outerlimits 29 in Tuff 28, ter Velocity VR1. Zadnja dva imata ob enaki moči motorjev in enaki naravnanosto pogonov povsem primerljive zmogljivosti kot outerlimits, celo več! Velocity ima konkretno več notranjega prostora in identične plovne lastnosti, Tuff pa ob podobno športni zasnovi leti hitreje. In oba sta brez stopnic, le na pad kellu in to na zadnjih nekaj centimetrov smučke. Pa saj tud Outerlimits leti le na riti... Vse skupaj je odkrivanje tople vode, le da tu zahtevajo, da teče iz zlatih pip in to je vsa finta.


@Tomki;
Od tvojih slik so stopnice koristne izključno na gumenjakih in sicer le zato, ker ob vsej masi nadgradnje lažje izglisirata.

Tisti z opozorilom okrog nevarnosti v resnici leti na delta pad kellu, stopnice mu le pomagajo iz vode in potem delajo probleme, če prednja popolnoma izgubi stik z vodo, kar pripelje do spina.

[Roberth1]

Globina se poveča za max. 0,5 cm.

Če rečemo, da so mehurčki na površini 1,5 x 2 m in je sloj voda/zrak debel max. 1cm imamo 15 l zraka (če je mešanica zrak voda 50% -50%)

15 l zraka pa ne pomeni večje spremebe ugreza.

Vsekakor se upor spreminja in če bi to obvladovali, bi lahko plovilo na ta način stabilizirali. Lahko bi ga uporabili za zavoje, druge manevre, prečenje valov brez potrebnih korekcij na krmilu,...

[SR 290]

Ne, Robert, zaradi ostalih vplivov stopnic in ne le mehurčkov, se globina plovbe poveča za okrog 30%. K večji globini moraš vkalkulirat tudi naklonske kote stopnic, saj ima vsaka večjega in delujejo kot grablje po vodi. Žal je brez tega plovba smrtno nevarna. Mislim, da se to vidi na eni od Tomkijevih slik. Tisti drugi modri ima pa itak take male stopnice, da so le za vzorec, za učinek gotovo ne.

Poglej si teste Outerlimitsa 29 in ob specifični porabi boš do okrog 60 mph videl totalno štalo okrog porabe, potem se pa hudo popravi. Nad 75 mph je celo odlična, ampak takrat leti itak le na riti na delta pad kell in nobene stopnice ni več v vodi. http://www.mercuryracing.com/blog/page/4/
Tuff http://www.tuffmarine.com/Boat_Pages/TU ... nboard.htm in Velocity ga po učinku sekata na polni črti od starta do končne hitrosti, ampak nista "moderna" in se o Outerlimitsu MNOGO več govori!

Pomembna slabost stopnic je zvrtinčena in mehurčkasta voda, ki dela štalo površinskim pogonom, kaj drugega pa itak ne pride v poštev v zvezi z to debato.

Tile članki, ki jih prilagate so izključno promocijske narave posameznih firm, ki ne delajo nič drugega kot iščejo luknje v patentih, da še same prijavijo svojega, da se potem lahko hvalijo z njim. Poglobite se v Sawitskijevo teorijo, kajti on in nihče drug je razvil tole teorijo okrog stopnic (Ne izumil, numerično določil.) in po tistem kar je zapisal so stopnice odlične za izglisiranje in nič drugega. Za hitro plovbo je boljša pad kell, kar pokaže že grobi račun.

In tole okrog "pad bottom" je res! Greš na About in potem Velocity diference.
http://www.velocityboats.com/#!the-velo ... rence/claw

[DR76]

Morda še moje razmišljanje o dodajanju zraka pod trup z namenom zmanjševanja vodnega upora. Naj posebej poudarim, da gre za laično razmišljanje, prav tako pa ni bilo napisano na podlagi nekega poglobljenega raziskovanja.

V kolikor gre za izredno hitra plovila pri veliki hitrosti plutja, le ta drsijo po skrajnem zadnjem delu trupa. Preostanek je v zraku in tako je njegova oblika docela nepomembno, pri tem pa zanemarimo zračni upor in s tem povezano aerodinamiko. Posledično so takšni in podobni sistemi brezpredmetni, saj so že zdavnaj izven vode in nimajo več nikakršnega vpliva na obnašanje plovila. V kolikor bi bili zasnovani na način, da bi tudi v takem režimu ustvarjal peno pa se strinjam, da bi to privedlo do donošenih zapletov, recimo kako zrak zadržati na relativno majhnem območju in ob povečanem pritisku (manjša površina – potreben večji pritisk za ustvarjanje enake sile), med drugim tudi s površinskimi pogoni.

Ko sem omenil težja in nekoliko počasnejša plovila, sem imel v mislih takšna, ki so dovolj hitra, da bi imelo smisel zmanjševati vodni upor s plastjo zraka, pri tem pa še vedno dovolj počasna in težka, da med plutjem ostaja omočen velik del njihovih trupov. Ob takšnih pogojih pa bi to utegnilo imeti smisel, prav tako pa se tudi določeni zapleti povezani z stopničastimi trupi zmanjšajo.

Tako, kot običajno v življenju, idealnih rešitev ni, so le bolj ali manj posrečeni kompromisi. Skladno s tem imajo morda tudi zgoraj omenjeni sistemi svoje mesto, napaka pa je, da posamezne med njimi tržniki vse preveč radi izkoriščajo v zgolj tržne namene in jih tako prodajajo, kot ultimativne rešitve za vse potrebe in okoliščine, kar pa nedvomno niso.

[kasaudio]

Opazil sem, da gre čoln pribl 0.5 vozla hitreje po površini morja, ki je rahlo valovita - valovčki od piša burje. In vedno sem bil tudi pozoren, da sem plul z rahlim kotom proti vetru, da mi veter nebi slučajno pomagal. V popolnoma mirnem morju (šajba) sem vedno dosegel cca 0.5 vozla manj kot v zgoraj omenjenih pogojih. Tako da nekaj že je na teh mehurčkih.

[SR 290]

Opazil sem, da gre čoln pribl 0.5 vozla hitreje po površini morja, ki je rahlo valovita .

Stara fora, ker je manj dna v stiku z vodo, ne zaradi balončkov.
Vsi rekordi ne glede na tip plovila so doseženi v valovih med 15 in 30 cm višine.
Enako je pri snegu. Narebričena drsna ploskev in grobo zrnat sneg (pomladanski) je noro hitra kombinacija in nuja za razne hitrostne rekorde.
In ko sem že pri snegu se lahko potegne rahla vzporednica med pad kellom in skakalno smučko, ki z dvignjenim prednjim delom pred skakalčevo nogo zajema zrak med sneg in drsno ploskev.

@DR76;
Naj bodo američani tehnološko še tako za časom so to z razlogom in nikakor niso neumni! Če bi bile take stopnice koristne za počasnejša plovila, bi jih 100% aplicirali. Žal tile mehurčki popolnoma uničijo vodni tok med stopnico in krmo, posledično se propeler vrti v neki žavbi, ki ni ne tič, ne miš in se mu iskoristek občutno zmanjša.
Zadnja stopnica mora biti postavljena glede na prvo za vpadni kot nekje med 3 in 5 stopinjami. Pri počasnejši plovbi, kjer je itak cel gliser v vodi pod kotom 3-5 stopinj pomeni, da krmni del dna glisira kar pod kotom okrog 8-10 stopinj, kar je mnogo preveč in deluje kot zavorni maček na motornih sankah. Da je zadeva še hujša, se zaradi prepočasne plovbe voda takoj za prednjo stopnico dvigne pod določenim kotom in udari v zadnjo drsno ploskev še bolj pravokotno.
Predvsem zaradi teh dveh problemov nima stopničastega dna noben drug turističen čoln kot Regal, pa še njim je gotovo žal, da so šli v to, ampak nazaj ne smejo, ker bi priznali napako.

Outerlimitsa, Tuff in Velocity sem omenil, ker so po načinu plovbe presenetljivo podobni turističnim gliserčkom in boljšim gumenjakom. So sicer hitrejši, ampak toliko daljši in težji, da plujejo skoraj pod podobnimi zakonitostmi. In kako to vem?
Vsi trije imajo zadaj nataknjene Maximuse ali Bravo1 predelane tako, da imajo čim več bow lifta. Vsi imajo ST verzijo brez zadnje trobente na pestu propelerja, vsi imajo zmanjšane premere in vsi imajo dodaten cup na ušesu krakov. Torej jih je treba enako natrimat kot majhne športne gliserčke.
Večji Nortech, Cigarette... imajo klasično dno brez pad kella in z stopnicami. Ti imajo stopnice zato, da hitreje pridejo iz vode, ampak zaradi ostrega v loma nikoli v resnici ne pridejo čisto ven in so vedno na obeh smučkah. Odlični so za valove, na "mirni" vodi pa nimajo kaj iskat proti tistim z pad kellom. Ti klasični offshorci imajo praviloma clever propelerje, ki tiščijo le naravnost in močno dvigajo krmo, sploh pa ne dvigajo premca. zaradi mase jim torej prav pride dvignit krmo, premec se pa itak dvigne zaradi prednje "krme"- stopnice. Žal te stopnice zaradi na začetku omenjenih dveh problemov pričnejo delovat šele nad 70 mph in hitrost križarjenja teh plovil je navadno med 70 in 80 mph, torej tik pod polnim plinom. Z počasnejšo vožnjo skurijo več goriva na prevoženo pot kot ameriški tank Abrams.

Tale štorija z balončki je že zelo stara. Učinkovitost so preizkušali med drugim tudi z vgrajenimi puhali, a se nobenemu ni izšlo in tu za nobenega morjeplovca ne bo kruha! Lepo deluje v teoriji, ki pa mora biti enostranska. Takoj, ko vključiš v enačbo večino posledic vpihavanja mehurčkov, si precej na slabšem.
Edini, ki so menda uspeli so rusi z torpedom, ki je pa cel pod vodo in z pridom koristi tisto mehkost mehurčkov, ki potegnejo stopničast čoln globje v vodo (Ne za 0,5 cm, razlika je ubitačna!).

In okrog aerodinamike imaš delno prav DR76. Pri teh hitrostih gre zelo majhen del moči za čelni upor, talni efekt je pa hudimano pomemben. Predvsem katamarani letijo izključno na njem in nekaj več čelnega upora zaradi dvignjenega nosu se obrestvuje z večjim talnim efektom in manjšo omočenostjo dna, ampak moraš imet malce korajže, da prideš čez začetno fazo tega "lebdenja". Naš čoln naj bi npr. imel okrog 400-500 kg aerodinamičnega vzgona premca pri malo nad 100 km/h.
Pri turističnih barkah-trafo postajah nič od tega ne pride v poštev, morebiti le upor in z njim povezane težave ob pristajanju v burji.

[kasaudio]

V si rekordi ne glede na tip plovila so doseženi v valovih med 15 in 30 cm višine.

No moj rekord sigurno ne bo dosežen pri takšnih pogojih. So pa bili tisti valovčki o katerih sem pisal manjši od 5 cm.

[SR 290]

In kaj na splošno pravijo testi propelerjev?


p.s.
Na valovih čoln natrimaš, dobro te premeče, ampak leti pa hitreje kot v mirni vodi. Pazit je treba le, da so valovi dovolj kratki, da ne padeš vmes.


Hudomušna razprava zapeljana z strani enega od znanih starih dirkačev. Na repe je natrosil resnična zrnca soli in nihče si ga ni upal resnično zminirat, ker vsi vejo, da ima prav. Žal je zadeva dolga, ampak vseeno prijetno branje!
http://www.offshoreonly.com/forums/gene ... story.html