ČIŠČENJE - POLIRANJE PROPELERJA
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
Če prav razumem naj bi bilo to točno to.
Hrapava površina povzroči lepljenje zračnih mehurčkov na površino, kar spremeni površinsko napetost trupa in posledično voda bistveno manj moči površino in s tem omeji strižne napetosti fluida na območje zelo blizu površine čolna (glej moje linke).
Po domače - hrapava površina prilepi na dno mehurčke, ki bistveno izboljšajo hidrodinamično gladkost čolna.
Seveda o tem zelo malo vem in govorim bolj na pamet.
Če najdem kak znanstveni članek na to temo ga prilepim.
Se pa opravičujem Fjokiju, saj sem mu zapacal temo.
lp
Hrapava površina povzroči lepljenje zračnih mehurčkov na površino, kar spremeni površinsko napetost trupa in posledično voda bistveno manj moči površino in s tem omeji strižne napetosti fluida na območje zelo blizu površine čolna (glej moje linke).
Po domače - hrapava površina prilepi na dno mehurčke, ki bistveno izboljšajo hidrodinamično gladkost čolna.
Seveda o tem zelo malo vem in govorim bolj na pamet.
Če najdem kak znanstveni članek na to temo ga prilepim.
Se pa opravičujem Fjokiju, saj sem mu zapacal temo.
lp
Gaso napisal/-a:Saj to je že res z lotosovim listom, samo tam gre za drugo stvar, da npr. voda raje menja agegatno stvanje kot da vstraja v stiku z hidrofobno svnovjo, naravna takšna stvar pa je losotov list, recimo en naš seminar:
http://www-f1.ijs.si/~rudi/sola/Hidrofobni_efekt.pdf
Fojki, prejmi tudi moje opravičilo, ker ti smetim tvoj prispevek,se pa vseeno nekako prepleta z tvojo temo, torej, gladko ali ne.
No pa si poglej str. 8 vašega seminarja. Vodne kapljice na hidrofilni podlagi, se primejo podlage in jo zmočijo, torej se voda "meša" z snovjo.
Slika B kaže hidrofobno podlago, kjer se kapljica samo zaradi vodoravne lege in svoje teže , drži z podlago, ni pa povezave med njima.
Pod C pa vidimo superhidrofobno podlago ( lotosov list ). Zaradi neravne podlage pride do še manjšega oprijema vode na podlago. Pod B in C tudi površina ni mokra po odteku vode.
Kdo bi vedel kaj pa si mislil z "raje spremeni agregatno stanje " pa ne vem. A raje izhlapi ( ampak to traja precej precej dlje, kot odliv z površine. Odliv brez puščanja sledi kot so vlaga delčki kapljice itd. Ali zmrzne ?
Ne mislim pa več nadaljevat, ker vidim kam zopet to pelje. Ne moreš, da nebi , a ne. Motorno olje in med, z katerimi so prikazali da negladka površina ima manjši stik z snovjo oz. podlago kot je list lotosa, pa ne komentiraš, ker sploh ne veš zakaj gre.
No ja, vsaj nekaj časa je bil mir.
Ne vem pa zakaj ne odgovoriš Zmagoju, saj je on postavil vprašanje in on želi vedet kaj več o tem, ti pa itak vse veš, pa mu odgovori, ker to je smisel foruma, da si pomagamo a ne. Ali pa odgovori Fojkiju, praktično je to njegova tema. Ne, od tebe dva posta in to samo zbijanje mojih zapisov.
Torej še enkrat. Lepo razloži Zmagoju ( saj si vendar bil na seminarju , torej potem znaš ) odgovor na to kar ga zanima. Ne meni tvoje teorije vcepljat, jaz za sebe vem kar moram, mogoče je napačno, bom pač umrl kot butelj, saj ne hodim na seminare.
Me prav zanima kake tujke boš nametal na " papir", ampak pazi, koliko sem skapiral, se Zmagoj spozna nekaj na to materijo in zna logično razmišljat. No pa čakam na odgovor. Zmagoju, ne meni, on sprašuje. In Fojki-ju.
No ne se kregat.
Gaso je mislil površinsko napetost, in stvar je dejansko povezana tudi s tem.
Grobo predstavitev lahko najdete tukaj:
http://en.wikipedia.org/wiki/Surface_tension
Drugače, pa sem našel en poljudno napisan kratek članek iz revije Nature.
(To je top znanstvena revija in kdorkoli kaj uspe tu objavit je car.)
http://www.nature.com/nature/journal/v4 ... 0754a.html
Žal je prosto dostopen le abstrakt. Če koga zanima celota naj sporoči na ZS.
Odlomek:
We naively expect that sur-
face roughness will create disturbances that
lead to turbulent flow, so the result is, on the
face of it, puzzling. But the authors were able to
show that, by carefully controlling the distur-
bances created by the surface roughness, they
could make the flow over a body surface more
resistant to a certain type of instability, and so
postpone the onset of turbulence until farther
downstream.
Gaso je mislil površinsko napetost, in stvar je dejansko povezana tudi s tem.
Grobo predstavitev lahko najdete tukaj:
http://en.wikipedia.org/wiki/Surface_tension
Drugače, pa sem našel en poljudno napisan kratek članek iz revije Nature.
(To je top znanstvena revija in kdorkoli kaj uspe tu objavit je car.)
http://www.nature.com/nature/journal/v4 ... 0754a.html
Žal je prosto dostopen le abstrakt. Če koga zanima celota naj sporoči na ZS.
Odlomek:
We naively expect that sur-
face roughness will create disturbances that
lead to turbulent flow, so the result is, on the
face of it, puzzling. But the authors were able to
show that, by carefully controlling the distur-
bances created by the surface roughness, they
could make the flow over a body surface more
resistant to a certain type of instability, and so
postpone the onset of turbulence until farther
downstream.
Spet sem dobil občutek, da sem iz lune padel in da nič ne vem. Kot da bi bral znanstveno-fantastični forum. Fojki je vprašal za poliranje zaradi lepega izgleda vi pa hočete napisati elaborat o fluidih in se kregati kdo ima daljšega. Zato obstaja rubrika "baza tehničnega znanja".
Guma je guma, zaenkrat.
Gremo z snovjo naprej, da se kaj naučimo, kar je tudi povezano z prvotnim vprašanjem ?
Ali gremo raje na ponavljanje. Torej, predlagane teme : menjava svečke pri štirki, Menjava impelerja, Pumpanje gumenjaka ( in flikanje), ali pa statistika: na kirem srečanju se je največ spilo in kdo( ta ima verjetno najdaljšega)
.
LP
Ali gremo raje na ponavljanje. Torej, predlagane teme : menjava svečke pri štirki, Menjava impelerja, Pumpanje gumenjaka ( in flikanje), ali pa statistika: na kirem srečanju se je največ spilo in kdo( ta ima verjetno najdaljšega)
LP
Atilone, nisem se mislil kregati, čisto normalna debata je, zato se brez veze razburjaš.
Moje priporočilo je da se propeler spolira kolikor je mogoče, ne pa preveč filozofirat, ker ko bo v vodi en teden bo že malo obraščen. Če bo grob bo izgubil obrate in delal upor, vse kar bi pa nanj namazali bo pa enostavno odpadlo. Zato pa čimveč uporabljat barko pa bo najmanj obraščen. Jaz ga če je obraščen najprej z špahtlom očistim nato pa še malo z vodobrusnim papirjem pod vodo zbrusim in zopet dobim max obrate. Če pa imaš izvenkrmni motor in daješ motor iz vode itak nimaš teh problemov.
Moje priporočilo je da se propeler spolira kolikor je mogoče, ne pa preveč filozofirat, ker ko bo v vodi en teden bo že malo obraščen. Če bo grob bo izgubil obrate in delal upor, vse kar bi pa nanj namazali bo pa enostavno odpadlo. Zato pa čimveč uporabljat barko pa bo najmanj obraščen. Jaz ga če je obraščen najprej z špahtlom očistim nato pa še malo z vodobrusnim papirjem pod vodo zbrusim in zopet dobim max obrate. Če pa imaš izvenkrmni motor in daješ motor iz vode itak nimaš teh problemov.
- Marcel_Mastnak
- Admiral
- Prispevkov: 4061
- Pridružen: So Jul 31, 2010 22:06
- Kraj: Celje
Ok. Torej to pomeni da bi se poliranje obneslo tudi na alu propelerjuki je zdaj grob(odlitek) mislim da v 14 dneh kolker se bo čoln uporabljal na leto nebi smelo pridet do neke korozije če se potem tudi primerno očisti in zaščiti. Zdaj me pa še zanima ko je blo glih omenjeno da se motor dviguje iz vode. A to ne škoduje impelerju da se zasuši z soljo(ga ne zagrabi?)
Moje mnenje je ,da propeler očistiš ali spoliraš ,da bo gladek pa tudi ,če je alu.
Mislim pa, da tudi ne bi bil problem vzeti sprej in ga prešpricati z orig.barvo pa tudi ,če je 10-14 uporabe.Ni pa mus sprejati za tako malo uporabo.Pač ga boš spet poliral.Malo več dela
Glede pete res pravijo ,da je najbolje takoj .ko je peta zunaj vzeti slušalke in ga splakniti z sladko vodo.To jaz npr naredim pri svojem Ampak pri izvenkrmnih v Realnosti to pač ne gre saj je peta že na vodi več ali manj zmeraj zunaj vode in menim ,da mu ni nič hudega tudi ,če je peta zunaj 1 teden ali 14 dni .. Pred vžigom obvezno nogo v vodo in zagon se naredi .
Mislim pa, da tudi ne bi bil problem vzeti sprej in ga prešpricati z orig.barvo pa tudi ,če je 10-14 uporabe.Ni pa mus sprejati za tako malo uporabo.Pač ga boš spet poliral.Malo več dela
Glede pete res pravijo ,da je najbolje takoj .ko je peta zunaj vzeti slušalke in ga splakniti z sladko vodo.To jaz npr naredim pri svojem Ampak pri izvenkrmnih v Realnosti to pač ne gre saj je peta že na vodi več ali manj zmeraj zunaj vode in menim ,da mu ni nič hudega tudi ,če je peta zunaj 1 teden ali 14 dni .. Pred vžigom obvezno nogo v vodo in zagon se naredi .
_________________
Lp Fojki
Lp Fojki
Marcel tukaj je že potekala debata o položaju motorja. Vsaka stran ima + in -. Jaz osebo ga za tiste tri tedne ne dvigujem iz vode.
http://www.morjeplovec.net/forum/viewto ... highlight=
LP Klemen
http://www.morjeplovec.net/forum/viewto ... highlight=
LP Klemen
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 10 gostov
