Izkušnja ni navtična in je pridobljena iz več kot stoletje starega pohištva, ki ga je nekoč nekdo "obnovil" z nekim sranjem, verjetno lakom za čolne. Na vsak način sem želel obdržat patino in obliko lesa. Če bi grel, bi zagotovo nekaj nekje počilo, pa še patino bi posnel supaj z lakom.
Premazal sem z tem novim želatinastim lavacolom iz Merkurja in naslednji dan vse supaj postrgal z japanar špahtlom, ki sem ga prej zgladil in zaobljil z 600 papirjem. Delo je bilo usrano, živčno, ampak na koncu je uspelo. Očiščeno površino sem dobro obrisal z brisačami iz mikro vlaken in razredčilom za oljne barve. Čez teden dni, ko je bilo zagotovo suho sem preletel z jekleno volno 000 in namazal prvi sloj tungovega olja. Po petih slojih sem pustil na miru tri tedne in zbiksal z antičnim voskom iz Samsona. Nočna omarica je ko iz muzeja in ko se otopli nadaljujem enako še z drugo omarico, ter glavno omaro. Škoda, da so bile postelje 40 let nazaj "zanič, ker so staromodne" in so šle v peč.
