@tomaz-slo;
Razumel sem, da sprašuješ o različni porabi glede na minimalno hitrost glisiranja in glede na optimalno hitrost glisiranja in to je lepo vidno iz priloženega linka.
Težišča sploh ni tako težko določit kot se sliši, niti merit ga ni treba. Praktično izhajaš iz tega:
- čoln ima najboljše plovne lastnosti, ko ima kobilica vpadni kot med 3 in 5 stopinjami. Mislim, da tu ni kaj dodat.
- bližje težišča gre vektor potiska, manj je močnosti, da bo čoln zanihal zaradi vpliva pogona, ki ni majhen.
a.) Če imaš tako težišče, da moraš dvignit premec za te 3-5 stopinj z trimom, bo šel vektor potiska zelo daleč vstran od centra težišča čolna in bo deloval kot tvoje roke, ko poženejo otroka na gugalnici.
b.) Če imaš peto nizko v vodi, bo tudi nastal velik navor, ki bo tudi ob optimalno uravnovešenem čolnu storil enakega šmenta.
c.) Če daš utež v premec, bo vertikalna ročica med utežjo in težiščem čolna med pospeški ob valovanju pomagala nogi zavrtet premec v zrak, ob pojemkih pa bo izpulila peto iz vode. Pri tem ji pomaga tudi navor horizontalne ročice te uteži.
Kaj torej storiti?
- vektor potiska propelerja čim bolj blizu težišča čolna.
- 3-5 stopinjski vpadni kot doseči le z težiščem zako, da je trim nevtralen.
a.) ob mirnem morju propeler potiska čoln le naprej.
b.) pb valovitem morju natrimaš peto navzdol in potisk se poda zelo blizu težišču, poleg tega je pa večina mas skoncentrirana v masnem centru. Čoln manj niha kot tak z maso v kljunu. Ob določenih pogojih morebiti ne, ampak v večini plovnih režimov glisiranja pa.
kako to rešit?
Na straneh kot je tale iz priloženega linka recimo preveriš katera je najugodnejša hitrost za ekonomično plovbo in nastaviš peti 3-5 stopinjski trim, kar pomeni nevtralen trim, ko čoln dvigne premec.
Pospešiš do željene hitrosti in premikaš predmete ali ljudi po čolnu, dokler ne prideš do največje dosežene hitrosti brez spremembe plina ali trima. In tu je optimalno težišče. Vem, da se nekateri ob regliranju novih plovil dodobra zafrkavajo in ob tem uporabljajo 25 kg vreče peska.
Koliko moči ob tem prihraniš?
Taka empirična formula za določanje hitrosti nekega plovila tipa bayboat z specifično močjo motorja okrog 10 kg/hp je:
v=(P/G)^0,5*210
v = hitrost v mph
P = moč na gredi propelerja v hp
G = masa plovila v funtih
Vem, da se mimogrede pojavi razlika vsaj 1,5, pa tja do 4 mph le zaradi spremembe težišča. (Zopet gledamo bayboate.) Natančneje žal ne morem povedat, ker je vmes preveč vplivov na rezultat.
Ampak če podatke namišljenega plovila vstaviš v gornjo enačbo in upoštevaš to razliko v hitrosti prideš do razlike nekje med 10 in 15 odstotkov, če vsakič pelješ enako hitro.
Ob tem ne gre zanemarit vpliva vertikalnega hoda težišča. Čoln z optimalnim težiščem NAJ BI v valovih lažje držal linijo težišča v isti višini, saj se vrti okrog njega. Čoln z dodatno maso v premcu in veliko razdaljo med propelerjem in težiščem bolj premika težišče gor-dol, kar je enako kot večno plezanje po stopnicah in dodatno manjša hitrost.
Motorni je kako stran nazaj lepo poročal kaj se je zgodilo, ko sta dva sedla bolj nazaj.
) ni imel nič proti - je jasno vidno:
