Nekaj časa se že pripravljam da spišem skupaj tale prispevek, ki opisuje iskanje in začudenje nad občasno vlažnostjo v čolnu. Po večih razgovorih z mojstri s tega področja, je veliko bark in čolnov podvrženo istemu problemu, samo ker pač se čoln uporablja samo v lepem in toplem vremenu, načeloma vdora vlage lastnik oziroma uporabniki ne zaznajo.
se pa stvari pokažejo, kot v mojem primeru, če na čolnu živiš teden-dva-tri, in te vmes 3 dni pere dež, ali ko stoji v marini čez zimo, pa prideš januarja samo pogledat če je vse ok, pa najdeš mokra tla...
Prejšni lastnik mi je zatrdil da je čoln suh. Ok sem rekel...malce čudno sem gledal, zakaj je nekdo v tovarni nalepil oker barve tapete po čolnu, ampak ajde, takega so naredili. Prejšni lastnik je čoln uporabljal samo poleti, drugače je bil v suhi marini. Ali je videl ali ne, ne vem, dvomim pa da bi kar pustil tako stanje.
no meni se je prvič zgodilo v tistem dvodnevnem neurju zadnji teden julija lansko leto, ko sva z mojo bingljala dobesedno na eni boji v Betini pred marino 2 dni v vetru in dežju. nekaj sem čaral v kabini in se naslonim na steno. načeloma se pri mojem Bayu 285, ne dotikaš sten, ker so ali previsoko ali pa so spredaj police in moraš zavestno stegnit roko do zunanje stene. Presenečen sem ugotovil da je stena vlažna. in to po celi dolžini. grem naokoli, povsod isto. Že tečejo elektrončki preko sinaps, ok, a je od kuhanja kondenz? a je toliko vlažen zrak...ja ne, zakaj sem potem jaz suh, pa brisača in strop tudi? zadnja spalnica je še bolj "močila", tako da sem bil čisto zmeden...
vreme se je izboljšalo, meni je čoln potolklo, pa je šlo vse skupaj malo v pozabo. Letos ko se je urejal čoln, pa vprašam Paleta, kaj bi to lahko bilo...pa se nasmeje, in mi reče naj Franeta (Vinta) vprašam. Vmes sem še Habibija pocukal za rokav in stvar je bila sledeče razložena - zaradi dvigov in spustov, se na bočnicah odprejo zatesnjena mesta in lahko pride do vdora vode. Ok, štekam...samo meni okol in okol not teče?
Naročim nove letve, novo gumo, iščem prostovoljce da bi pomagali, ga ni junaka...potem se me je le usmilil Pale in je šel z menoj na Rab.
Tukaj se je izkazala navtika-ceneje.si - dobavili so mi robo naročeno v sredo že v četrtek, ker smo v petek šli. čeprav nimajo v podaji, je naročil primerne letve nekje iz italije.
torej...stara guma ven, keder ven...videl da so ponekod kar s silikonom dopolnili, kjer je bil odtrgan...
tu me je čudilo...da je letev vijačena z navadnimi vijaki z matico na kontra strani. pa z 5 cm dolgimi knipingi. pa z 4.8mm zakovicami...rezanje, sekanje vijačenje....čudenje vsemu skupaj, kdo kaj takega skup spravi...
stare letve na tleh
na mojmu frisu pa bebav izraz...
med zgornjo in spodnjo polovico čolna ni nobenega tesnila! edino kar je "tesnilo" je original letev v obliki črke L, ki ima malce silikona spodaj in zgoraj. to je to! ko snameš letev lahko miši skozi letijo! seveda se je z leti za letvijo nabralo malce svinjarije, in ko je tekla voda po čolnu, se je ta "kanal" napolnil z vodo in skozi nezatesnjene luknje enostavno po navojih tekla v notranjost čolna...na vsake 5-10 cm, kar je logično zgledalo kot nek čuden vzorec, in seveda mokrilo celo steno...
nekatere luknje dejansko sploh niso imele v sebi vijaka! direkt skoz fabriška luknja.
tesnilna masa? kaj je to?
sploh pa - vijaki na matice, knipingi, 2 različni seriji kovic...pometel tla in začel čistit spoj. seveda sem imel za očistit samo prah, ker tesnila ni bilo. Takole poriban in porezan je bil že v originalu iz tovarne...
in smo se lotili dela...privlekel ven pnevmatsko pištolo za kovičenje (kupil novo), kompresor, 200 kovic fi 4.8mm dolžine 30mm, razpreti čoln, napolnit s KENT maso, in udri po siromaku. KENT v luknjo, kovico v luknjo, sprožilec. ponovi. itd..ko sva natolkla nekih 150 kovic v čoln, se je še vse kovice premazalo s kentom po zunanji strani, za zaščito pred slano vodo in ponovnim vdorom.
v tej sliki se vidi enega od udeležencev sindikalnega izleza Rab 20-20. Manjkal je pa član Centa Luka....
ko se je masa približno posušila, se je kalvarija nadaljevala s krivljenjem in opasovanjem letvic...
krivljenje, vijačenje...krivljenje, vijačenje. potem vse odmontirat, pomenjat vse vijake (ker teli A4 knipingi so mehki in se hitro poškodujejo), nazaj gor približat, napolnit vmesni prostor s kentom in z novimi vijaki privijačit.
ko je bilo vse zmontirano in privijačeno, spet vijake potegnit ven, zamenjat z novimi, kent v luknje in nazaj zavijačit. v glavnem zakon delo
potem je sledilo obrezovanje odvečne mase, ter lepljenje ličarskega traku spodaj zgoraj, in z vrha okrasna linija belega kenta, spodaj pa črnega. slike nimam...mal se mi je že vrtelo od sonca in vsega lepega...
v glavnem da razjasnim tiste 3 sorte vijakov...
drugi dan je šel Pale nekaj na čoln oziroma v njega. pa se je prismejal ven kot pečen maček. zakaj? ker so vse letvice etc...bile privijačene z tistimi knipingi! skozi zunanje odbojne letvice! ma amerikano, pa ti si ja car...tukaj se tudi lepo vidi "vpliv" vode na letvice...ki so delovale kot razdelilec vlage čez cel čoln...
na žalost se je pokurilo liter 30% peroksida, na teh površinah, preden sem posnel s telefonom, in je že skoraj čisto belo nazaj...samo črne lise od "zemlje" se še vidijo, pa so se potem ven skrtačile. kar je pa oranžne barve, je pa peroksid vse pojedel...vidi se lepo, kako je kent prišel skozi kovice.
pa še druga stran. najprej sem mislil da pušča okno, amapak le to je tesno. seveda se je voda nabirala in tekla po robu naokoli...
lepo vidna mesta kjer je puščalo skozi knipinge. kjer so bili pa normalni vijaki in kovice, je pa teklo direktno za tepih...
sedaj je pa tako...
eh ja....potem sem še z mojo 50mm knipinge pribijal tam kjer so letvice, spet vijak not, vijak ven, nov vijak, kent in pribij...pa so tudi letvice našle nazaj svoje mesto...vmes sem še okna pretesnil, le te niso bile tovarniško zanič zmontirane, ampak jih je nekdo pred menoj malce šalabajzersko pretesnil. dejansko ni bila tesnila masa okoli in okoli, ampak jo je manjkalo po pol centimetra. pač je en kupil premajhno tubo...
potem je sledilo še pol dneva mučenja z uvlačenjem odbojne gume. vsa dela so se vršila na prijetnih 2.5-3 metre višine, se pravi 3 dni in pol dela na lestvah. balzam za podplate. tukaj še niso narejeni zaključki, to je bilo storjeno kasneje
v glavnem. živa polomija kar se tiče kvalitete izdelave. Ko sem dal to skozi, sem naenkrat našel širši krog ljudi, ki so mi povedali da je to kar 50% bark tako narejenih, da imaš primere ko človek kupi za 200.000k čoln priznanega proizvajalcain mu od novega isto vse zamaka, pa do tega spoznanja, da tole plastiko delajo slabo plačani črnčki. in je temu primerna tudi kvaliteta.
Hvala Paletu za roke in nasvete, ter Franetu in Habibiju za duševno podporo.
Stroškovnik projekta:
150 EUR nafta in cestnine
80 EUR pištola za kovice
10 EUR kovice
40 EUR vijačni materijal
90 evrov letvice (24m)
120 evrov gumijast vložek (24m)
60 evrov tesnilna masa
200 evrov spanje
100 evrov prehrana
3 dni dela za 2 človeka.
