INOX kolektorji
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
INOX kolektorji
Zanima me (predvsem izkušeni), kaj menite o kolektorjih narejenih iz nerjavečega jekla. Načeloma naj bi bili tako rekoč neuničljivi. Nekateri ljudje mi zatrjujejo, da tudi inox kolektor ne bi kaj dolgo zdražal, jaz pa mislim, da če je kolektor iz prave vrse inoxa, bi le ta bil tako rekoč večen.
Meni se inox dopade, še posebej tiste variante, ki imajo vsak cilinder svojo cev, kot pri avtomobilih ali še bolje pri motorjih... Tak motorj je recimo Merc 525 in naprej. Inox imata tudi oba magnuma 496... Je pa izkušnja taka, da enako niso večni... Pač debelina stene je precej manjša in tako jo počasi "popapa".
Problem so tudi zvari, ker niso nikoli gladki, rjavenje kovin pa je ZELO odvisno od hrapavosti. Če dobro spoliraš navaden žebelj, bo trajalo nekaj dni da bo zarjavel na dežju. Podobno je z inox-om. Tam kjer ga brusiš s kotno brusilko (fleksarco) takoj rjavi, pa naj bo 316 ali pa katerokoli avstenitno čudo... Tam kjer pa ostane original spoliran ne bo rjavel...
Highlander, vidim, da take kolektorje proizvajaš ti. In kakšne so tvoje izkušnje?
LP
Problem so tudi zvari, ker niso nikoli gladki, rjavenje kovin pa je ZELO odvisno od hrapavosti. Če dobro spoliraš navaden žebelj, bo trajalo nekaj dni da bo zarjavel na dežju. Podobno je z inox-om. Tam kjer ga brusiš s kotno brusilko (fleksarco) takoj rjavi, pa naj bo 316 ali pa katerokoli avstenitno čudo... Tam kjer pa ostane original spoliran ne bo rjavel...
Highlander, vidim, da take kolektorje proizvajaš ti. In kakšne so tvoje izkušnje?
LP
Ravno zato sprašujem, ker jih izdedlujem in nikoli nisem imel problemov. Kolega za neki izdelek, ki je bil izdelan iz 316 in pa delno 304 dati na analizo v inštitut Jožef Štefan, kjer so naredili kot nekakšen A-test, kjer so ga analizirali 14 dni v skorajda nemogočih pogojih (razna magnetna polja, kisline, elektroliza, ...... Vse mogoče kar se mati narava spomne) in je izdelek prestal test brez problemov.
Kar se tiče mojega izdelovanja kolektorjev, uporabljam 5mm debele stene.
Tukaj bi te poprail. To ne drži popolnoma.... Ti bom dal primerjavo. Če neki inox vijak privijačiš z navadnim izvijačem, bo kaj kmalu postal rjast, je pa boš uporabil izvijač, ki ne rjavi in da pred tem nisi vijačil kakšnega železnega vijaka, potem inox vijak ne bo rjavel, ker ti ko npr izdelaš nek izdelek, ki bo na morju, za končno obdelavo pa še malo "potegneš" z dratpiršno, ali pa fleksarco, potem bo tisti predel zagotovo dobil rjaste pikice. Ne boš verjel, toda kar sem ti napisal, dolgo časa sam nisem verjel, dokler nisem poizkusil (tako mi je svetoval nek starejši upokojen orodjar). Kar se tiče moje končne obdelave, je ponavadi t.i. "scotch-brite".
Zanimale so pa me dejansko izkušnje s kakeršnimikoli inox kolektorji, samo original "roba" mi tako in tako v večini primerov ni takoj pridejo kakšne dodelave - predelave.
Kar se tiče mojega izdelovanja kolektorjev, uporabljam 5mm debele stene.
Tam kjer ga brusiš s kotno brusilko (fleksarco) takoj rjavi, pa naj bo 316 ali pa katerokoli avstenitno čudo...
Tukaj bi te poprail. To ne drži popolnoma.... Ti bom dal primerjavo. Če neki inox vijak privijačiš z navadnim izvijačem, bo kaj kmalu postal rjast, je pa boš uporabil izvijač, ki ne rjavi in da pred tem nisi vijačil kakšnega železnega vijaka, potem inox vijak ne bo rjavel, ker ti ko npr izdelaš nek izdelek, ki bo na morju, za končno obdelavo pa še malo "potegneš" z dratpiršno, ali pa fleksarco, potem bo tisti predel zagotovo dobil rjaste pikice. Ne boš verjel, toda kar sem ti napisal, dolgo časa sam nisem verjel, dokler nisem poizkusil (tako mi je svetoval nek starejši upokojen orodjar). Kar se tiče moje končne obdelave, je ponavadi t.i. "scotch-brite".
Zanimale so pa me dejansko izkušnje s kakeršnimikoli inox kolektorji, samo original "roba" mi tako in tako v večini primerov ni takoj pridejo kakšne dodelave - predelave.
Še nekaj glede galvanskega člena... Na željo kupca sem v inox kolektor za Mercruier V8 5.7 vgradil t.i. "cink protektor". Cink protektor je tipski (Caterpillar) in preprosto odvijačiš matico, od matice odvijačiš cink protektor, privijačiš novega, ga zalepiš in priviješ vse skupaj nazaj v kolektor. Prav zanima me kako se bo ta sistem obnesel. V res najslabšem primeru, recimo, da bi inox kolektor, ki ga izdelam "pojedlo" (pa ne verjamem, da bi ga kaj hitro za razliko originalnih), še vedno je inox, le inox in zdrži več kot gus. O ceni kolektorjev ne bi razlagal, ker se mi zdijo preprosto oderuško odšteti za nek odlitek iz gus-a toliko denarja kot so, pa še karatko življenjsko dobo imajo. Verjamem, da določenim ljudem zdržijo originalni kolektorji po več let, toda mislim, da so to izjeme. S kopijam kolektorjev imam pa slabe izkušnje, saj so poleg tega, da so do 50% cenejši, imajo tudi 50%, ali celo manj, krajo življenjsko dobo. S tega naslova sem se sam odločil izdelati kolektor, ki bo tudi do 50% cenejši od originalnega, samo da bo imel življenjsko dobo 500% in več od originalnea kolektorja.
Re: INOX kolektorji
Highlander napisal/-a:Zanima me (predvsem izkušeni), kaj menite o kolektorjih narejenih iz nerjavečega jekla. Načeloma naj bi bili tako rekoč neuničljivi. Nekateri ljudje mi zatrjujejo, da tudi inox kolektor ne bi kaj dolgo zdražal, jaz pa mislim, da če je kolektor iz prave vrse inoxa, bi le ta bil tako rekoč večen.
Pozdravljeni
Inox kolektorji imajo po moje kar predcej dalšo življensko dobo kot pa litoželezni.Sam sem matiniziral dva motorja,prvega pred približno 15leti
in kolektor še drži.Tudi drugi ki ga imam na zdajšnem motorju,ima že lepo živlensko dobo-letos sem ga snel,zamejal tesnila-je pa še kot nov.
Po moje se litoželeznim kolektorjem čas isteka.Na EBAY-u že lahko zaslediš par oglaševalcev ki ponujajo kolektorje iz inoksa kateri so predvsem veliko lažji cenejši in zdrživejši.
Kot pa kaže imamo idelovalca in ponudnika že tudi doma super
L.P.
Ja poznam vso to zgodbo o vnosu tujkov (nelegirano jeklo) v recimo visoko legirano jeklo ANSI 316. To je absolutno res! Ampak korozije obstaja več vrst... Če se malo spomnim profesorja Kovača na Strojni fakulteti v LJ (tehnologija materialov in podobni predmeti), vem, da je tega "sranja" okrog 10 različnih tipov. V grobem pa mislim, da so glavni galvanska korozija, interkristalna in jamičasto ali špranjsko...
No galvansko verjetno vsi poznate, je posledica različnih materialov ob prisotnosti elektrolita (morska voda).
Interkristalna se dogaja na meji kristalnih zrn v materialu in je nekako metalurška, saj nanjo nimamo kasneje nobenega vpliva več. Tako je recimo Zastava ali pa še bolje Golf iz Sarajeva bistveno prej zarjavel, kot pa nemški Golf... Zakaj? Samo zaradi kvalitete pločevine!!! Oba sta bila pobarvana, vendar se korozija prične med kristali, barva pa pri tem ne ščiti... Kvalitetna pločevina ima zelo malo "tujih" kristalov, ki so motnja v homogenosti materiala.
No in zadnja je še jamičasta in špranjska, ki pa jo lahko zelo omejimo z gladkostjo površine. Če je površina čim manjša (poliran kos), je možnost korozije manjša, saj je površina majhna, elektrolit se nima kje zadrževati... Za primer lahko navedem bitve na barki. Te so polirane v abrazivnem mediju in tako zelo gladke. Če površino poškoduješ (obribaš na nek način), začne tam malo rjaveti... Pa je 316... Tudi če bitvo montiraš brez silikona, se pod njo nabira elektrolit, spodaj običajno sploh ni polirana in po letu dni začne po gelcoatu teči rja... Slana voda je hudič!!!
LP
No galvansko verjetno vsi poznate, je posledica različnih materialov ob prisotnosti elektrolita (morska voda).
Interkristalna se dogaja na meji kristalnih zrn v materialu in je nekako metalurška, saj nanjo nimamo kasneje nobenega vpliva več. Tako je recimo Zastava ali pa še bolje Golf iz Sarajeva bistveno prej zarjavel, kot pa nemški Golf... Zakaj? Samo zaradi kvalitete pločevine!!! Oba sta bila pobarvana, vendar se korozija prične med kristali, barva pa pri tem ne ščiti... Kvalitetna pločevina ima zelo malo "tujih" kristalov, ki so motnja v homogenosti materiala.
No in zadnja je še jamičasta in špranjska, ki pa jo lahko zelo omejimo z gladkostjo površine. Če je površina čim manjša (poliran kos), je možnost korozije manjša, saj je površina majhna, elektrolit se nima kje zadrževati... Za primer lahko navedem bitve na barki. Te so polirane v abrazivnem mediju in tako zelo gladke. Če površino poškoduješ (obribaš na nek način), začne tam malo rjaveti... Pa je 316... Tudi če bitvo montiraš brez silikona, se pod njo nabira elektrolit, spodaj običajno sploh ni polirana in po letu dni začne po gelcoatu teči rja... Slana voda je hudič!!!
LP
Enostavno
. Zakaj bi pa to rad vedel? Če želiš, da je izdelek kvaliteten - uporaben in lep, terja kar nekaj razmišljanja, idej in v mojemu primeru cigaret
. Pri delu moram biti zelo skoncentriran in se strogo držati svojega "checklista", da česa ne izpustim, ker če bi šlo kaj narobe in bi zaradi mojega kolektorja šel nekomu mortor, potem bi me to prišlo veliko €€€, zato delam vedno v miru, počasi, zbrano, da ne trpi kvaliteta. Raje vidim, da kupec zahteva popravek na izdelek zaradi estetike, kot pa kvalitete. Moram potrkati, da se mi sicer še to ni zgodilo, hkrati pa da se mi sploh ne bo - todaj saj veste.
P.S.: Scotch-Brite ni postopek, temveč izgled. Ni poliran in ni krtačen - nekaj vmes. Na željo tudi poliram do visokega sijaja, vendar v temu krutemu svetu ni nič zastonj (poliranje do visokega sijaja vzame cca 2,5h po kolektorju, torej 5h po paru)
P.S.: Scotch-Brite ni postopek, temveč izgled. Ni poliran in ni krtačen - nekaj vmes. Na željo tudi poliram do visokega sijaja, vendar v temu krutemu svetu ni nič zastonj (poliranje do visokega sijaja vzame cca 2,5h po kolektorju, torej 5h po paru)
Se popolnoma strinjam, nerjaveči kolektorv bi moral zdržati mnogo dlje, če bo le pravilno zavarjen.
Edini pomislek, ki ga imam, je toplotna odpornost inox materiala na deformacijo. Tukaj obstaja možnost, da bo se kolektor ukrivil in potrgal vijake, s katerimi je pritrjen na blok motorja. Upam, da je upoštevana pravilna debelina in kvaliteta jekla.
Edini pomislek, ki ga imam, je toplotna odpornost inox materiala na deformacijo. Tukaj obstaja možnost, da bo se kolektor ukrivil in potrgal vijake, s katerimi je pritrjen na blok motorja. Upam, da je upoštevana pravilna debelina in kvaliteta jekla.
zlatko83 napisal/-a:Se popolnoma strinjam, nerjaveči kolektorv bi moral zdržati mnogo dlje, če bo le pravilno zavarjen.
Edini pomislek, ki ga imam, je toplotna odpornost inox materiala na deformacijo. Tukaj obstaja možnost, da bo se kolektor ukrivil in potrgal vijake, s katerimi je pritrjen na blok motorja. Upam, da je upoštevana pravilna debelina in kvaliteta jekla.
Na inox kolektorju lahko držiš roko kadar koli za kolikor časa hočeš, medtem go na gus-u (litoželeznih) ne moreš. Torej....? Kar se tiče debelin.... Prirobnice 12mm, stene 4-6mm.
Nazadnje spremenil ASmarine, dne Če Feb 07, 2008 15:19, skupaj popravljeno 2 krat.
bora2 napisal/-a:scotch-brite je torej samo estetske narave in ne vpliva na kakovost izdelka.
kako rešujete problem rjavenja pri varu znotraj na ispušni cevi. rjaveti začne na meji med varom in cevjo izpuha, kjer se zaradi visoke temperature varjenja izloči krom.
lp
Izpušna cev je očiščena, zaradi dodatne vzdržljivosti pa tako in tako uorabimo v večini primerov žrtvene anode.
Inox ima eno "slabo" lastnost, da je zelo slabo toplotno prevoden. Če je kolektor narejen pravilno in cevi po katerih gredo izpušni plini povsod obliva voda je OK. Nastane pa lahko problem, da na določenih mestih ni vode, material pa ne more odvesti toplote na del, kjer je voda. Tako se lahko lokalno dosežejo visoke temperature na posameznih mestih, vendar pravim, le če je narejeno narobe...
Se strinjam s Highlanderjem, da kolektor ni nikoli tako vroč, da bi bila vprašljiva trdnost kolektorja...
LP
Se strinjam s Highlanderjem, da kolektor ni nikoli tako vroč, da bi bila vprašljiva trdnost kolektorja...
LP
Nazadnje spremenil admin, dne Če Feb 07, 2008 23:30, skupaj popravljeno 1 krat.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 14 gostov
