Potihem vas občudujem že kar nekaj časa, berem vaše dogodivščine, vas virtualno spremljam na rutah in vam (priznam) potiho zavidam. Naj se končno predstavim. Moje ime je Blaž, sem iz okolice Nove Gorice (Rožna Dolina), imam 26 let in od kar pomnim je z mano tudi morje. Imam pač to srečo, da so me starši "zastrupili" z njim že od rojstva. Voda, morje, barke, ... Od mojega prvega samostojnega pristanka, ko sem na Školju (Telaščica) kot petleten mulc, s plastično lupinico, ki jo je poganjal Tomos 4, "popraskal" mamine komolce ob pomolu, je minilo že kar nekaj let. Najlepša so bila tista, ko smo s prijateljem postali solastniki 7m lesene pasare in z njo obdelali Kornate, se podali do Skradina in uživali v osamljenih zalivčkih prekrasnega Jadrana.
Tako izgleda danes naša bivša barka:
Žal se je zgodba kmalu končala in potrdila pravilo, da solastništvo pač ni najboljša izbira. Tu se je tudi prijateljstvo končalo in naša pasara je dobila novega lastnika, na srečo domačina, očetovega prijatelja. Od takrat sanjam. Nekoč bom spet imel čisto svojo barko

.
A Dalmacije nisem zapustili. Naš teritorij je Dugi otok (Sali) in Telaščica. Tam smo že skoraj doma.
Najlepša jutra so zjutraj (Feo) - Jutro v Saliju:
Sončni zahodi v Telaščici ali vsi odtenki, ki jih pričara narava
In končno smo se odločili za investicijo v svojo barko. Temo sem že začel
v tej niti
Držite pesti, upam, da nam uspe
Mirno morje vsem
Blaž