Vse o propelerjih

[kr3mn1]

sem že na FB napisal. zaprta zanka teoretično preprečuje negativen upor fluidov do določenih gostot. Zato imajo letala bočne stabilizatorje (tam je do 30% negativnega trenja) ptiči pa tudi s krilom ne trznejo, ampak samo en pero mal premakne na špici krila pa že zavija lahko. Snov iz srednje šole - fizika.

Dvomim pa da deluje pri višjih obratih z dovolj potiska v nestisljivem mediju kot je voda.

[SR 290]

Čisto na kratko, ker boste skočli v zrak, če vržem ven detajle:
Taka zanka preprečuje normalen tok vode okrog profila. Deluje podobno kot dvokrilc in hitro pride do interference med obema ploskvama, kar je podobno ročni zavori, da ne omenjam dogajanja med tlačno ploskvijo prvega in podtlačno ploskvijo drugega krila pri višjih slipih. Zaradi nestisljivosti bi tak dvokrilc lahko celo bolje deloval kot v plinasti atmosferi, ker je lažje kontrolirat turbulenco, ampak to vseeno ne pije vode.
Ni ga boga, ki bi znal določit razliko med vpadnimi koti prvega in drugega krila, ker se z hitrostjo in obremenitvijo spreminjajo vpadni koti. Posledično pride enkrat voda na drugo krilo pod pravilnim kotom, navadno pa ne. Posledično prvo krilo vedno podobno grabi, drugo pa enkrat zavira, drugič lebdi brez dela, tretjič pa preveč grabi. V praksi se verjetno izravnata in navadno oba letita skozi vodo pod napačnim vpadnim kotom.
Zaokrožen del krila je čisti čelni upor, ki pri drsenju skozi vodo z kao tisočkrat večjo specifično težo od zraka pomeni odločilen del propelerjevega upora. Že če klasičnemu propelerju zmanjšaš premer recimo iz morda nepotrebnih 15,5" na 15,1/4", boš lahko pridobil do 10% hitrosti!
Smerno krmilo, wingletsi ali fowler ali kakršni koli drugi flapi nimajo popolnoma nobene povezave z tem vozlom.

Pri klasičnem propelerju se vodni tok preko krila kontrolira z:
- kotom krila nazaj-Rake.
- ukrivljenostjo profila po premeru in po globini krila.
- obliko krila.
- cupom.
- obliko torpeda in zaključka propelerja.
Razni vozli, wingletsi ali karkoli drugega je v vodi kontraproduktivno in zgoraj našteto rešuje vse propelerjeve zahteve, ki z njimi lahko dosega podobne izkoristke kot letalski propelerji v precej ugodnejšem fluidu. In tudi pri letalskih propelerjih (ki so mehansko manj obremenjeni od ladijskih.) bi izpadel za rahlo bolanega, če bi šel delat razno razne wingletse, pentlje itd.

Tale pentlja bi morda dobro delovala pri zelo počasnem plovilu, vendar grem stavit, da ustrezen konzervativni dvokraki propeler doseže bistveno boljši izkoristek tudi v tem režimu plovbe.
Možno, da taka pentlja najde svojo tržno nišo, ampak v izkoristku ali pri športnih plovilih ne bo kruha!
Še vedno menim, da je bila zadeva patentirana zaradi patenta samega, ali pa če špekuliram za pridobitev kake dobre subvencije. V realnem svetu to nima šans!

[kr3mn1]

v letalstvu je pentlja na koncu krila alfa in omega znanja in manjšanja upora. žal letala zgledajo precej neuporabna s takimi krili

[SR 290]

@Kr3mne1;

Winglet ni nobena pentlja in če opaziš trende v letalstvu se wingletsi umikajo drugim aerodinamičnim rešitvam. Celo veliki potniški reaktivci kot npr. Airbus 380 ali B777 pri katerih zaradi omejenega razpona (Težave manevriranja na letaliških portalih.) in ogromnih tlačnih razlik na koncu krila se otepajo wingletsov. Njihov glavni namen je razmejitev nadtlačnega in podtlačnega toka po krilu. Če se na zaključku nekontrolirano združita nastane zaradi tlačne razlike na koncu krila majcen tornado, ki z svojo energijo vleče krilo nazaj. Izračun wingleta je precej komplicirana stvar in v kolikor samo malo zgrešiš porazdelitev vpadnih kotov po višini wingleta si napravil več škode kot koristi. Pri taki pentlji se pojavijo hudi problemi glede dotoka fluida na površino in se mi zdi skoraj nemogoče, da bi komu uspelo uspešno izdelat tako stvar.
Voda je kapljevina in ne plin kot zrak in tlačna razlika se zaradi nestisljivosti vode, ter njene mnogo večje specifične teže povsem drugače razmeji. V glavnem to ni najpomembnejši problem za nek propeler in pentlja tu nima nobene druge funkcije kot čisti čelni upor, ob slabo izdelani obliki lopatice pa še kaj drugega. In noben komercialen propeler ni izdelan tako dobro kot laboratorijski kosi, razen rezkanih cleverjev.

Taka pentlja tudi v teoriji v nobenem primeru ne more biti učinkovitejša od klasičnega propelerja.

V kolikor bi izdelali letalsko krilo v obliki pentlje, kar so že poizkušali, bi močno tvegali z stabilnostjo letala, pride do enakih problemov kot pri dvokrilcih iz prve svetovne vojne in v končni fazi je poraba takega letala višja kot pri klasičnih. Problemu induciranega vrtinca se pri takem krilu sicer izogneš, vendar so minusi večji od plusov. Pri tem ne rečem, da so wingletsi neumnost, česar ne bi upal trditi za pentljo.

Pošlji mi e-mail na zs, da ti v dveh slikah povem zakaj te tditve.

[AEgir]

SR ker propeler je pa tole? Nekakšen semi površinc al kaj? Zanimivo, da ga je dec naštimal tako visoko na fix.

https://youtu.be/UBoM8wNI1oo

[SR 290]

Chopper je bil eden prvih površincev, ki se še vedno uporablja za dragster dirke. Cleverji ne potegnejo iz nule, tale pa potegne na polno, kasneje pa tudi dobro deluje in premec se da lepo dvignit z njim. Včasih ga je kronično spremljala težava trdnosti zvara krakov z pestom. Zaradi kompliciranosti pesta varijo krake gor in vem, da so svoj čas kraki radi odleteli, drugače je pa eden boljših propov.

[kr3mn1]

@Kr3mne1;

Winglet ni nobena pentlja in če opaziš trende v letalstvu se wingletsi umikajo drugim aerodinamičnim rešitvam. Celo veliki potniški reaktivci kot npr. Airbus 380 ali B777 pri katerih zaradi omejenega razpona (Težave manevriranja na letaliških portalih.) in ogromnih tlačnih razlik na koncu krila se otepajo wingletsov. Njihov glavni namen je razmejitev nadtlačnega in podtlačnega toka po krilu. Če se na zaključku nekontrolirano združita nastane zaradi tlačne razlike na koncu krila majcen tornado, ki z svojo energijo vleče krilo nazaj. Izračun wingleta je precej komplicirana stvar in v kolikor samo malo zgrešiš porazdelitev vpadnih kotov po višini wingleta si napravil več škode kot koristi. Pri taki pentlji se pojavijo hudi problemi glede dotoka fluida na površino in se mi zdi skoraj nemogoče, da bi komu uspelo uspešno izdelat tako stvar.
Voda je kapljevina in ne plin kot zrak in tlačna razlika se zaradi nestisljivosti vode, ter njene mnogo večje specifične teže povsem drugače razmeji. V glavnem to ni najpomembnejši problem za nek propeler in pentlja tu nima nobene druge funkcije kot čisti čelni upor, ob slabo izdelani obliki lopatice pa še kaj drugega. In noben komercialen propeler ni izdelan tako dobro kot laboratorijski kosi, razen rezkanih cleverjev.

Taka pentlja tudi v teoriji v nobenem primeru ne more biti učinkovitejša od klasičnega propelerja.

V kolikor bi izdelali letalsko krilo v obliki pentlje, kar so že poizkušali, bi močno tvegali z stabilnostjo letala, pride do enakih problemov kot pri dvokrilcih iz prve svetovne vojne in v končni fazi je poraba takega letala višja kot pri klasičnih. Problemu induciranega vrtinca se pri takem krilu sicer izogneš, vendar so minusi večji od plusov. Pri tem ne rečem, da so wingletsi neumnost, česar ne bi upal trditi za pentljo.

Pošlji mi e-mail na zs, da ti v dveh slikah povem zakaj te tditve.

halo, nisem mislil stabilizatorjev na koncu kril, ampak pentlje, ki razen na kakih UL-Letalih niso v praksi možne, ker in zato, kot napisano, bi bile neuporabne za na tleh (razpon pentlje bi bil velikanski) zato da bi v zraku zmanjševali negativne upore na špicah. Tako ali drugače so s prihodom superlaminarnih kril in "narivnih" principov modernih in potniških letal te ideje potisnjene na stran.

ĐS poslan

[AEgir]

Hvala. Lepo zgleda voda po obdelavi s Chopperjem

https://youtu.be/nJZTxakWQ7s

[Marcel_Mastnak]

Pa na tako staro kanto ga je natakno... komi da se kam premakne

[SR 290]

Na prvi pogled debata nima nič skupnega z zavozlanim propelerjem, ampak aerodinamično (hidrodinamično) se pa vsaj z moje strani sklada z njim.

Superkritični profili nimajo nobene veze z induciranim uporom, temveč je z njimi lažje kontrolirat laminarni sloj po dolžini profila pri visokih podzvočnih hitrostih. Zaradi tega se vzgon celo poveča, kar posledično pomeni večjo tlačno razliko med gornjo in spodnjo ploskvijo, zato je možnega še več induciranega upora. Kot zanimivost morda omemba, da je ta razred profilov nastal, ko je angleški tehnik pritrdil testni segment krila obrnjen hrbtno. Vseeno so za hec pognali vetrovnik in padli dol nad rezultati. Iz tega so empirično razvili precej profilov in šele po desetletju implementacije so zadevo dovolj razumeli, da so jo lahko numerično določili. Glavna fora teh profilov je, da je spodnja tetiva daljša od gornje, kar je na prvi pogled skregano z logiko. In superkritični profil se je pojavil pred wingletsi! Še stara Juga ga je sicer neslavno uporabila na jadralnem letalu Vuk, imel pa ga je tudi priljubljeni Piperjev Tomahawk.

Ne razumem besede stabilizator na koncu kril? Wingletsi nimajo funkcije stabilizirat krila. Za vzdolžno stabilnost skrbi smerno, za vertikalno pa višinsko krmilo in V lom krila.
Posredna lastnost wingletsov je manjšanje razpona krila.
- wingletsi z svojo obliko razmejijo spodnji in gornji zračni tok in ju spravijo skupaj na večji površini, da ni toliko energije v enem vrtincu.
- brez wingletsov je treba z obliko krila proti koncu zmanjšat tlačno razliko, kar se dela z aerodinamičnim ali geometrijskim vitoperjenjem krila. To se zelo dobro vidi recimo pri F18 in F16, ki imata zaradi tega, ter posledično stabilnosti pri večjih vpadnih kotih (Boljša akrobatika.) špičke krila močno zakrivljenje navzdol.

Pentlje ne bi povečale razpona, hudo pa bi zmanjšale bolčno stabilnost letala. Pri tem šmentu nastane aerodinamično gledano psihadelična situacija. Naenkrat se podtlačna ploskev prelevi v nadtlačno in obratno. Taki prehodi nikoli ne morejo biti dobri in na sredi v pentlji se napravi tunel, kot pri tem propelerju. Naenkrat se stepeta nadtlačni tok gornjega in podtlačni tok spodnjega dela pentlje, posledica je pa podobna zaviralnemu padalu.

Vem, da je obstajalo in še obstaja precej študij na to temo, vendar nobena ni dokazala nič drugega od zgoraj opisanega in edina korist pri vsem tem je bil zaslužek "izumiteljev", ki so nategnili korporacije, ali države. Kar se tiče tega propelerja je zadeva še bolj smešna, saj se zakrilom v vodi ne dela induciran vrtinec, ker je voda pretežka in pred pogoji za škodljivo vrtinčenje doseže pogoje za uparitev. Iz tega gledišča bi se bilo bolje vprašat zakaj nadzvočna letala nimajo nobenih aerodinamičnih dodatkov na koncu kril, saj pri nadzvočnem letu nastanejo podobni pogoji kot pri propu v vodi-zrak ni več stisljiv.


p.s.
ZSja nisem dobil.

[AEgir]

Evo sem kupil small ear 14x20 mercury chopperja za začetek pa da vidmo če se da kej lepš s takim pretepat vodo al ne.

[kasaudio]

[AEgir]

[SR 290]

Majhno uho je za take z težiščem zadaj, pri večjem ušesu je pa lahko malenkost bolj spredaj. Bo pa verjetno petarda za starte.

[Marcel_Mastnak]

Drugo leto vem koga kontaktirat za posojo za test sicer je premalo koraka vrjetno ampak za probat bi pa blo.