Statičen in dinamičen potisk 10KM izvenkrmnega motorja

[Simon23]

Znima me kje bi lahko dobil podatke o potisku 10KM izvenkrmnega motorja. Če je pa še kakšen graf zraven pa toliko bolje.

[Tex]

To pa tudi mene zanima, ampak za 3.3 hp...

[Simon23]

Izvenkrmni elektromotorji vedno posredujejo take podatke, ki so za moje pojme res koristni.

[Simon23]

Končno sem dobil podatke za vse, ki jih zanima koliko statičnega potiska naredi naredita 5 in 10 HP Tohatsu izvenkrmna motorja.
Podatki od modela motorja,ki sem jih dobil od proizvajalva so sledeči:
Static thrust:
MFS5: 560 N.m
MFS9.8: 1000 N.m

[Gorki]

Ne razumem enote N.m, ki naj bi predstavljala moment oz. navor. Pričakoval bi N ali kg ali lbs

Manjka tudi podatek o propelerju.

[Simon23]

Podatek z njihove strani je malo nejasen, vendar mislim, da je prava enota samo N, ker so potem dejanski rezultati primerljivi z njihovimi.

[SR 290]

Iz podanih podatkov se ne da določit popolnoma nič in brez propa, ter vrtljajev je potisk v vsakem primeru enak potisku izpušnih plinov motorja. Dinamičnega tlaka se ne da določit, če ne poveš pri kateri hitrosti te zanima.

[Marjan Tomki]

Končno sem dobil podatke za vse, ki jih zanima koliko statičnega potiska naredi naredita 5 in 10 HP Tohatsu izvenkrmna motorja.
Podatki od modela motorja,ki sem jih dobil od proizvajalva so sledeči:
Static thrust:
MFS5: 560 N.m
MFS9.8: 1000 N.m

Simon, meni bi prišlo prav, če bi navedel tudi vir.

Kot so zapisali ostali, so statični potisk - in skoraj vse ostalo zanimivo - odvisni od prenosa (in njegovega izkoristka), propelerja in negovih lastnosti, zlasti njegovega koraka, ter od navora in moči motorja samega; moč - in navor pri verjetno vsakem motorju z notranjim izgorevanjem - pa odvisna od števila vrtljajev...

In kot je zapisal sr 290, je vsa zadeva zelo odvisna od hitrosti proti vodi - teoretično če na kak način potegneš motor skozi vodo hitreje, kot imaš prenos/korak propelerja/maksimalno učinkovito število vrtljajev motorja, ne bo potiska, ampak upor, ki verjetno narašča s kvadratom hitrosti.

V praksi se to ne dogaja, ampak za predstavo, kako je treba upoštevati hitrost pri oceni oziroma interpretacijo podatka o potisku pa mislim, da je ta predstava zelo primerna.

Ko boš navedel vir, bomo imeli boljšo predstavo o tem v v kakšnih okoliščinah je bil določen ta statični pritisk - in s tem kaj pomeni in kdaj in kako je uporaben.

[Marcel_Mastnak]

pa vrjetno se razlikuje tudi v tem če v sladki ali slani vodi ker je slana gostejša je zdrs propa manjši in izkoristek posledično večji če se ne motim...

[SR 290]

Da, ampak to lahko izmerijo le v laboratoriju. Bolj je odvisno od nadmorske višine, temperature zraka in zračne vlage zaradi različne moči motorja. Tu je lahko čez 20% razlike.

[Marjan Tomki]

Za nadmorsko višino (in ostalo) seveda drži.

Najhitreje in najbolj množično so se kompresorji zaradi zgodbe z nadmorsko višino na motorjih z notranjim izgorevanjem prijeli ravno na letalskih motorjih vojaških letal, kjer so razlike med nekaj sto metri in 10 in več tisoč metri hudo opazne (v in okrog druge svetovne vojne - če je kdo kaj bral o različnih modelih letal spitfire in za katere okoliščine je bil kateri model namenjen, se bo tega spomnil).

Ampak ker večina običajnih morjeplovcev motorje z notranjim zgorevanjem na plovilih uporablja na morju, ostali pa tudi ne na večjih nadmorskih višinah (do nekje 300-do mogoče 500 m, razen če so vojska, policija, gasilci ipd.) - kot je SR 290 omenil, to večine običajnih morjeplovcev neposredno ne zadene dosti.

Če se kdo ukvarja s programiranjem motor management čipovja, potem pa po mojem tlak in temperaturo vstopnega zraka seveda mora upoštevati, saj iz tega med drugim dobi količino kisika, iz katere lahko dobi količino goriva, ki bo ravno popolnoma zgorelo. Če je v valju premalo kisika za tisto količino goriva, bo del ogljika zgorel le do CO (ogljikov monoksid), kar je prepovedano, če pa pusti višek kisika, bo pri dizlu dobil dušikove okside - ki jih po zakonu tudi ne bi smel - in tako naprej.

Pri čemer je seveda še vedno treba - ne glede na zakonsko ureditev - da če daš 'gas', motor potegne in če ga odvzameš, popusti...

Za vlažnost zraka pa ne vem, kateri motorji bi imeli senzorje (mogče večina, mogoče nekateri, mogoče nobeni?)... in kako različna vlažnost učinkuje v različnih tipih motorjev (turbo polnilnik ali brez, intercooler ali brez itn. itn.)

[SR 290]

Vlažnost zraka posredno vpliva na zračni tlak in je ni potrebno merit, če upoštevaš tudi temperaturo zraka pred vstopom v motor.
Tudi na morski gladini so lahko razlike v moči motorja kar konkretne.

Recimo dva za nedeljske mornarje robna pogoja:
a.) Zračna vlaga 100% in temperatura zraka 35 oC. Spec. masa je 1,1 kg/m3.
b.) Zračna vlaga 40% in temperatura zraka 15 oC. Spec. masa je 1,24 kg/m3.

Razlika v specifični masi zraka je 12% in tolikšna je tudi razlika v moči motorja.



@Tomki, če se ne motim brat pri programiranju motorja vedno upošteva zračni tlak, temperaturo in lambda razmerje za zmes zrak/gorivo. Zdi se mi, da je bilo to dovolj, a ne vem natančno. Kolikor mi je razlagal mora upoštevat zračni tlak, da motor ne zaklenka, ko da lambdo v optimum, a me ne držat za besedo. Seveda je dobro imet tudi senzor klenkanja, a ni tako nujen od ostalih dveh.

Merc., Volvo in Ilmor nimajo senzorja zračnega tlaka in temperature zraka in pri Ilmorju te za malce našpičene verzije povprašajo na kaki nadmorski višini se boš vozil in motor prednastavijo, zračno vlago in temperaturo pa rešijo tako, da ga dodatno zalijejo za najbolj neugodne razmere.
Morda bi kdo pomislil, da to za povprečnega morjeplovca ni pomembno, ampak pri slabo prezračenem motornem prostoru, ki se dodatno segreje za 20-30 oC se pojavi podobna razlika kot v gornjem primeru. Motor ima torej manjšo moč, ampak vbrizg je pa nastavljen za tisto večjo z hladnejšim zrakom. Torej bo šlo manj in žrlo več.
Recimo najmočnejši Merecruiser ima na planem 1350 hp moči, v motornem prostoru pa le še 1050 do 1150 hp, čeprav je turbaš!

[Gaso]

Gorki, N je čisto nekaj drugega kot kg ali lbs, ta dva sta praktično isto.
Nm pa je navor, to za to razpravo ni pomemno, saj ne izbiramo propelerjev.

Edino, kar vas mora zanimati je moč(KM, HP) na propelerju, ta pa zna bit enih 90% nazivne moči motorja, govorim na pamet, ampak tako je od oka, nisem pa veliko zgrešil. Gre namreč za enako zadevo, podobne izgube, od gredi motorja, pa do propelerja, če je seveda propeler optimalno izbran in ima željeno absorbcijo, je pa to podobno pri vseh izvenkrmnih motorjih, podobna je izguba tudi pri električnih motorjih. Sicer mi ni jasno kaj misliš pod statičen in dinamičen potisk, ker se stvar zelo zakomplicira z hitrostjo plovila in dejanskim potiskom. Vsak propeler je optimiran za določeno hitrost in potisk ni enak, ali ga privežeš za pomol ali pa na plovilo z hitrostjo 50 vozlov, na pomolu bo celo kavitiral, na 50 vozlov plovilu pa ga bo hitrost plovila celo dušila. Za vsako "planirano" hitrost je drug propeler in je močno odvisno od samega plovila, proizvajalci motorja, lahko kvečjemu podajo podatek o moči na gredi propelerja to je neodvisno od propelerja, ni pa nujno da jo na dejanskem plovilu motor to doseže, če je propeler dobro izbran, se temu približamo, zato pa so zmeraj problemi z izbiranjem propelerja, če bi bilo tako enostavno, bi bil vsak propeler dober za vsako plovilo.

[Gorki]

@Gaso:

Gorki, N je čisto nekaj drugega kot kg ali lbs, ta dva sta praktično isto.

N je enota za silo. Mar ni?
kg in lbs pa za enoti za maso (1 lbs = 0,454 kg). Drži?

Teža, ki predstavlja privlačno silo zemlje na določen predmet, ima enoto N oz. kg*m/s2, in je definirana kot produkt mase in zemeljskega pospeška g, ki je vektor (povprečni pospešek na zemlji znaša 9,81 m/s2 in ga v vsakdanjih/preprostih računih zaokrožujemo na 10 m/s2 ter si tako privoščimo 2 % napako).

Ker naravoslovno/tehnično neizobraženi ljudje ne vedo kaj je N oz. Newton, proizvajalci/komercialisti za definiranje sile uporabljajo enote za maso, ker imajo ljudje boljšo predstavo oz. sploh vejo za kaj se gre. S fizikalnega vidika pa to ni pravilno. Masa je skalar, teža in sila pa sta vektorja.

Drži? Ali pa misliš, da je potrebno v to temo še kaj dodati, da bo bolj razumljiva in pregledna? Mogoče bi bilo potrebno vpeljati še dva koordinatna sistema in enačbe za transformacije med njima?

[Gorki]

@Gaso:

Edino, kar vas mora zanimati je moč (KM, HP) na propelerju,...

S tem se lahko samo delno strinjam. Pomemben je potek/porazdelitev razpoložljivega momenta oz. moči glede na vrtljaje. (Moč je produkt momenta in vrtljajev. - da me ne bo Gaso popravljal ) Pa še vedno manjka karakteristika propelerja kot je Gaso omenil...

@Gaso:

potisk ni enak, ali ga privežeš za pomol ali pa na plovilo z hitrostjo 50 vozlov...

Saj zato je pa Simon23 hotel imeti graf.

Tukaj so se fantje ukvarjali s podobnimi zadevami in risali diagrame. Je pa malo Hill-Billy-jevsko narejeno:
http://forums.iboats.com/non-repair-out ... 677-2.html

@Simon23:

Podatek z njihove strani je malo nejasen, vendar mislim, da je prava enota samo N, ker so potem dejanski rezultati primerljivi z njihovimi.

Podpiram to, da se je nekdo končno odločil nekaj/karkoli izmerit v povezavi z mehaniko. Iz firbca me zanima kaj in kako si izmeril?